Okoli dve tretjini prebivalcev Slovenije poroča o dobrem ali zelo dobrem zdravju, pri čemer ga prebivalci z višjimi dohodki ocenjujejo bolje kot prebivalci z nižjimi. Čeprav se samoocena zdravja v zadnjih letih izboljšuje, pa naraščata čezmerna telesna teža in debelost, delež prebivalcev, ki sadje in zelenjavo uživajo večkrat na dan, pa se zmanjšuje. Sicer pa se s težavami s čezmerno telesno težo in debelostjo srečujejo tudi v Evropski skupnosti.

Izpusti onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Ta je v letu 2024 prispeval kar 43 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2024 zmanjšali za 72 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 76 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2024 zmanjšali za 52 %.

Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov v Sloveniji praviloma predstavljajo majhen delež izpustov v sektorju LULUCF, vendar so v posameznih letih zaradi večjih požarov lahko izrazito povečani. Največji izpusti v obdobju spremljanja so bili zabeleženi leta 2022, ko je na Goriškem Krasu pogorelo več kot 3.000 ha gozdnih površin. Zaradi višjih temperatur, pogostejših in izrazitejših suš ter vročinskih valov se lahko v prihodnje poveča tveganje za nastanek in širjenje gozdnih požarov, kar pomeni večjo negotovost pri emisijski bilanci ter možnost pogostejšega pojavljanja emisijskih vrhov.

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. V letu 2024 so se izpusti zaradi krčitev gozdov glede na leto prej zmanjšali za 1,6 %, pri čemer sta približno dve tretjini teh izpustov posledica osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč so se glede na leto prej zmanjšali za 3 %, pri čemer je največji delež (dobrih 76 %) prispevalo širjenje na kmetijska zemljišča.