Leta 2024 so bili neto izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji za 2,3 % nižji kot leta 2023 in za 38,0 % nižji kot leta 1990. V Sloveniji so se izpusti toplogrednih plinov brez sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) glede na leto 2023 povečali za 4,1 %. Izpusti iz ne-ETS sektorjev so bili leta 2024 za 1,8 % višji kot leta 2023, vendar še vedno za 12,1 % nižji kot leta 2005. 

V obdobju 1961–2024 se je srednja letna višina morja ob slovenski obali povečala. Srednja letna višina morja na mareografski postaji Koper je leta 2024 dosegla 233 cm in je bila druga največja v primerjalnem obdobju 1991–2020. Največja letna višina morja 322 cm, je predstavljala tretjo največjo gladino morja po letu 1991, najmanjša letna višina morja 142 cm pa druga najvišja med  najnižjimi zabeleženimi višinami po letu 1991.

Po nadpovprečno vodnatih letih 2013 in 2014 so sledila podpovprečno leto 2015 in povprečno vodnata leta 2016–2021. Leto 2022 je bilo podpovprečno, leto 2023 nadpovprečno, 2024 pa nekoliko nadpovprečno vodnato. Glede na letno rečno bilanco so bila v obdobju 1961–2024 izraziteje nadpovprečna leta 2010, 2013, 2014 in 2023, podpovprečna pa leta 1983, 2003, 2007, 2011, 2015 in 2022. Trend odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije je upadajoč.

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečujeta. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2025 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Suše večje intenzitete se v večjem delu države najpogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko so blažje oblike suše značilne predvsem za jesen. Izjema so vodonosniki na Primorskem in v Ljubljanski kotlini, kjer suše največje intenzitete nastopijo poleti. V obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom je opazen trend naraščanja pojava izrednih suš.

Indeks naklonjenosti energetsko varčnim gospodinjskim aparatom, ki med slovenskimi gospodinjstvi znaša visokih 83 (na lestvici od 0 do 100), jasno kaže, da je trg v fazi zrelosti in da je potencial v veliki meri že izkoriščen. To dokazuje tudi sama struktura potrošnikov, kjer na eni strani najdemo skoraj četrtino »energetskih vzornikov«, ki so prenovo že v celoti zaključili, na drugi pa le še manjšo skupino »pasivnih« in »zadržanih«. V takšnih razmerah prihodnja rast ni več odvisna od prepričevanja skeptikov, temveč od strateškega nagovarjanja največjega segmenta, »ozaveščenih« (27 %).