KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Po letu 2005 se je bruto bilančni presežek dušika gibal med 32 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja. V povprečju zadnjega petletnega obdobja je bila ciljna vrednost (manj kot 50,4 kg na ha) dosežena. V letu 2022 se je bilančni presežek dušika glede na leto pred tem zelo povečal (od 46,2 na 69,1 kg na ha). Ciljna vrednost (manj kot 49,4 kg na ha) s tem ni bila dosežena. Povečanje presežka pripisujemo sušnim razmeram, ki so povzročile zmanjšanje odvzema dušika s kmetijskimi rastlinami.

Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali, in sicer do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.

Bad

Uvozna odvisnost Slovenije je v zadnjih letih nižja in je leta 2023 znašala 48 %. Nujno je nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov ter tudi diverzifikacija virov oskrbe. Slovenija je povsem uvozno odvisna pri tekočih goriv in zemeljskem plinu. Pri zemeljskem plinu je Slovenija je uvozno odvisna od dveh držav, Avstrije in Alžirije. V preteklosti je plin v Avstrijo večinoma prihajal iz Rusije, v zadnjih letih pa je zaradi vojne in sankcij struktura bolj raznolika.

 

Bad

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2024 znašal 18,4 %. Glede na leto prej se ni spremenil. Rast OVE je zelo počasna in ni zadostna za doseganje ciljev na tem področju.

Bad

Leta 2024 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,1 milijona evrov oz. 18 % manj kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2024 izplačanih 20,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz. samo 38 % vrednosti nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil izvajanju ukrepov URE in rabe OVE v gospodinjstvih samo leta 2024.

Good

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2024 dosegel 50,7 %, kar predstavlja opazno povečanje glede na leto prej. K rasti so prispevale ugodne hidrološke razmere ter nadaljnje povečanje proizvodnje iz sončne energije, hkrati pa se je bruto poraba elektrike zmanjšala za 3,6 %. Hidroenergija ostaja ključni vir obnovljive električne energije, saj je leta 2024 predstavljala kar 78 % vse proizvedene elektrike iz OVE.