Večino registriranih osebnih avtomobilov še vedno poganjajo konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Čeprav se je delež vozil na alternativni pogon v obdobju od leta 2019 do 2025 potrojil, še vedno ostaja zelo majhen.

Zavedanje o učinkoviti rabi energije je med slovenskimi gospodinjstvi visoko, vendar se motivacija zanjo močno spreminja. Odločitve gospodinjstev o učinkoviti rabi energije v zadnjih letih vse bolj poganjajo finance, medtem ko okoljski vidik izgublja na pomenu kot enakovreden dejavnik.

Raziskava REUS 2025 razkriva, da je delež na novo registriranih električnih in hibridnih vozil močno narasel in v letu 2024 predstavlja že skoraj tretjino (32 %) vseh novo registriranih vozil, kar je osemkrat več kot leta 2019. Kljub temu pa njihov delež med vsemi osebnimi vozili dosega skromnih 6 %. Gospodinjstva se pri nakupu vozila na alternativni pogon veliko pogosteje odločajo za hibride (26 %) kot za povsem električne modele (6 %), kar je verjetno posledica ugodnejše cene in manjše odvisnosti od polnilne infrastrukture.

Rezultati raziskave REUS 2025 kažejo, da se pripravljenost slovenskih gospodinjstev za uporabo alternativnih prevoznih sredstev povečuje, kljub temu pa osebni avtomobil ostaja absolutno prevladujoča oblika prevoza, njegova uporaba se na krajših razdaljah celo krepi. Glavni razlog za to je prav gotovo velik razkorak med željami uporabnikov in dejansko kakovostjo javnega prevoza. Glavni razlogi za neuporabo javnega prevoza ostajajo enaki kot v preteklosti: slabe povezave, zamudnost in neustrezni vozni redi. Ljudje ga ne uporabljajo, ker je nedostopen in nepraktičen.

Čeprav večina slovenskih gospodinjstev (69 %) še vedno meni, da so podnebne spremembe resen problem, raziskava REUS 2025 razkriva zaskrbljujoč in dosleden negativen trend: zavedanje o resnosti problema, nujnosti ukrepanja in vlogi človeka se v primerjavi s preteklimi leti opazno zmanjšuje. Delež tistih, ki menijo, da je problem "zelo resen", je najnižji doslej. Še bolj zgovorno je dejstvo, da se je delež gospodinjstev, ki menijo, da problem "ni resen", od leta 2022 početveril (s 3 % na 12 %). Podpora trditvi, da je treba ukrepati takoj, je od leta 2015 padla za kar 18 odstotnih točk.