Do leta 2025 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju doseženo skupno letno zmanjšanje rabe energije za 365 GWh, izpustov CO2 pa za 92 kt. Intenzivnost vlaganj se je zaradi prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo leta 2025 zmanjšala. Tega leta je bilo doseženo zmanjšanje rabe energije za 16,8 GWh, izpustov CO2 pa za 5,3 kt, kar je najmanj v obdobju 2018–2025. Cilji za leto 2030 za ta kazalnik niso določeni, skupen cilj za celotni javni sektor v obdobju do leta 2030 pa je zmanjšanje rabe končne energije vsako leto za vsaj 1,9 % glede na leto 2021.
Kazalnik zmanjšanje izpustov CO2 in rabe energije z ukrepi v javnem sektorju prikazuje skupno letno zmanjšanje izpustov CO2 v javnem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v okviru programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen (Eko sklad, programi evropske kohezijske politike itd.), in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Večji skupni letni prihranek[1] končne energije in zmanjšanje izpustov CO2 omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO2 ter hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.
[1] Skupno letno zmanjšanje oz. skupni letni prihranki so prihranki, ki vključujejo nove letne prihranke in prihranke, ki so bili v tem letu posledica izvedbe ukrepov iz prejšnjih let.
Eko sklad, MZIE, Agencija za energijo, IJS-CEU
| Skupno letno zmanjšanje izpustov CO2 [kt CO2] | Letne indikativne vrednosti do leta 2020 [kt CO2] | |
|---|---|---|
| 2011 | 0 | |
| 2012 | 3,79 | 3,79 |
| 2013 | 15,69 | 11,29 |
| 2014 | 21,76 | 18,79 |
| 2015 | 25,36 | 26,29 |
| 2016 | 25,93 | 33,79 |
| 2017 | 27,94 | 41,29 |
| 2018 | 39,19 | 48,79 |
| 2019 | 50,53 | 56,29 |
| 2020 | 56,59 | 63,79 |
| 2021 | 63,24 | |
| 2022 | 69,82 | |
| 2023 | 78,30 | |
| 2024 | 86,91 | |
| 2025 | 92,18 |
Eko sklad, MZIE, Agencija za energijo, IJS-CEU
| Skupni letni prihranek energije [GWh] | Letne indikativne vrednosti do leta 2020 [GWh] | |
|---|---|---|
| 2011 | 0 | |
| 2012 | 10,23 | 10,23 |
| 2013 | 57,41 | 47,73 |
| 2014 | 91,22 | 85,23 |
| 2015 | 112,67 | 122,73 |
| 2016 | 114,39 | 160,23 |
| 2017 | 121,91 | 197,73 |
| 2018 | 160,03 | 235,23 |
| 2019 | 203,55 | 272,73 |
| 2020 | 229,58 | 310,23 |
| 2021 | 254,91 | |
| 2022 | 282,60 | |
| 2023 | 325,94 | |
| 2024 | 348,05 | |
| 2025 | 364,82 |
Eko sklad, MZIE, Agencija za energijo, IJS-CEU
| Shema obveznosti [MWh] | Kohezijska politika [MWh] | Eko sklad [MWh] | |
|---|---|---|---|
| 2012 | 9500,8000 | 726 | |
| 2013 | 46334,5850 | 845 | |
| 2014 | 32028,7340 | 1786 | |
| 2015 | 21444,2830 | 0 | |
| 2016 | 1723,2370 | 0 | 0 |
| 2017 | 7079,3625 | 209,3760 | 235,3233 |
| 2018 | 16995,9120 | 18733,0326 | 2390,0207 |
| 2019 | 25223,2389 | 14491,5127 | 3806,4945 |
| 2020 | 10979,3121 | 11258,7083 | 3787,8435 |
| 2021 | 12759,0550 | 8584,9580 | 3983,7802 |
| 2022 | 7508,0500 | 12634,3155 | 7555,2767 |
| 2023 | 20397,3848 | 11611,6104 | 11321,9430 |
| 2024 | 1041,7375 | 10274,3749 | 10796,1119 |
| 2025 | 325,0157 | 4781,5235 | 11665,9028 |
Cilja za leto 2020 sta bila zastavljena v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). Za leto 2023 so bili cilji opredeljeni tudi v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP), in sicer na ravni zmanjšanja rabe primarne energije v javnih stavbah. Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje izpustov TGP je vključeno tudi v Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (PEKP)[1], kjer pa za leto 2029 ločeni cilji za javni sektor niso opredeljeni.
Ciljna vrednost kazalnika za leto 2030 in vmesna leta ni določena. Še naprej ostaja ciljna usmeritev zmanjševanje rabe energije in s tem izpustov CO2 v javnem sektorju s spodbujanjem izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v okviru različnih programov. V skladu s 5. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED) iz leta 2023 bodo morale države članice EU v obdobju do leta 2030 zagotoviti, da se bo raba končne energije v javnem sektorju vsako leto, z začetkom 11. oktobra 2025, zmanjšala za vsaj 1,9 % glede na leto 2021. Pri tem obveznost ni omejena samo na rabo energije v stavbah, ampak vključuje tudi rabo energije za javno razsvetljavo, oskrbo z vodo in ravnanje z odpadnimi vodami, vozne parke in ravnanje z odpadki. Za ta cilj, ki ga povzema tudi Posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt iz leta 2024 (NEPN 2024), bo vzpostavljen nov kazalnik, obstoječi kazalnik zmanjšanje izpustov CO2 in rabe energije z ukrepi v javnem sektorju pa bo omogočal oceno doprinosa k temu cilju z izvajanjem ukrepov URE in rabe OVE v stavbah, ki so v javnem sektorju podprti z nepovratnimi sredstvi.
[1] Verzija 4.2, marec 2026: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2026/05/sfc2021-PRG-2021SI16FFP…
Nepovratna sredstva za zmanjševanje rabe energije v javnem sektorju so na razpolago od leta 2010 naprej, pri čemer so bili prvi projekti končani leta 2012. Število programov, v okviru katerih se v javnem sektorju izvajajo ukrepi URE in rabe OVE, se po letih spreminja.
Leta 2025 je bil v OP EKP končan še zadnji projekt energetske prenove stavb širšega javnega sektorja. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) so potekali projekti nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov in energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena. V okviru programa React-EU je bil izveden en projekt energetske prenove zdravstvenih objektov. Javnemu sektorju so bile namenjene tudi nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Pridobiti jih je bilo mogoče za nove naložbe izrabe OVE in večje energijske učinkovitosti stavb v lasti javnega sektorja ter nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena. Ukrepi URE in rabe OVE v javnem sektorju so se izvajali tudi v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance.
Z izvajanjem teh ukrepov je bilo leta 2025 doseženo zmanjšanje rabe energije za 16,8 GWh,[1] izpustov CO2 pa za 5,3 kt. V primerjavi z letom prej se je prihranek energije ponovno zmanjšal, tokrat za 24 %, zmanjšanje izpustov CO2 pa je bilo glede na leto prej manjše za 39 %. Doseženi učinki so pri prihrankih energije predstavljali dobro tretjino, pri zmanjšanju izpustov CO2 pa 44 % tistih iz leta 2013, ko so bili doseženi učinki projektov največji. Skupno je bilo do konca leta 2025 doseženo zmanjšanje rabe energije za 365 GWh, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 92 kt CO2.
V obdobju 2021–2025 je bilo doseženo zmanjšanje rabe energije za 135 GWh, kar je predstavljalo 37 % skupne vrednosti v opazovanem obdobju, pri čemer je bilo v obdobju 2021–2025 letno povprečje doseženih prihrankov s 27 GWh za 4 % višje od letnega povprečja celotnega obdobja. Zmanjšanje izpustov CO2 je v obdobju 2021–2025 znašalo 35,6 kt CO2 ali 39 % skupne vrednosti v opazovanem obdobju. Letno povprečje doseženega zmanjšanja izpustov je bilo v obdobju 2021–2025 s 7,1 kt CO2 za 8 % višje od letnega povprečja celotnega obdobja.
Največji prihranek energije v opazovanem obdobju 2012–2025 je bil s 47 GWh dosežen leta 2013, nato pa v letih 2019 in 2023 (obakrat po 43 GWh). Letna obveznost zmanjšanja rabe končne energije v javnem sektorju za vsaj 1,9 % glede na leto 2021 iz EED se bo uvajala postopno. Za prvo skupino zavezancev, to so državni organi, javni zavodi in samoupravne lokalne skupnosti z vsaj 50.000 prebivalci, je obveznost že nastopila 11. oktobra 2025, samoupravne lokalne skupnosti s 5.000 do 49.999 prebivalci bodo postale zavezanke z letom 2027, samoupravne lokalne skupnosti z največ 4.999 prebivalci pa z letom 2030. Da bi dosegli letno obveznost, bodo morali zavezanci leta 2026 po prvih ocenah doseči vsaj 12,7 GWh prihranka energije, v obdobju 2027–2029 letno 37,8 GWh, leta 2030, ko bo obveznost v veljavi za celoten javni sektor, pa 43 GWh. Več kot 37 GWh prihranka energije je bilo v opazovanem obdobju, poleg že omenjenih let 2013, 2019 in 2023, doseženega samo še leta 2018, seveda pa se ta prihranek nanaša samo na rabo energije v stavbah. Ta predstavlja samo en del, z 82 % sicer daleč največji, celotne rabe končne energije v javnem sektorju, ki je vključena v obveznost.
Največ prihranka energije je bilo doseženega s projekti, podprtimi v okviru programov kohezijske politike, 202 GWh ali 55 % vsega, od tega nekoliko več, 109 GWh, v okviru prve finančne perspektive (OP ROPI). V okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance je bilo doseženih 104 GWh prihranka (29 %), z nepovratnimi sredstvi Eko sklada pa 49 GWh (16 %). V letih 2016 in 2017 zaradi počasnega prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo skoraj ni bilo vlaganj, kar je glavni vzrok, da cilji leta 2020 niso bili doseženi. Prehod iz ene v drugo finančno perspektivo je opazen tudi v letih 2024 in 2025, saj so bili prvi razpisi / povabila objavljeni šele konec leta 2024 oz. v začetku leta 2025. Pri tem je zanimanje za spodbude za energetsko prenovo stavb v občinah v okviru razpisa JR_EKP_JOB_2024 bistveno slabše kot v okviru OP EKP razpisov, na povabilo JP_OJS_ŠJS_2025 za sofinanciranje celovite energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja pa do konca leta 2025 sploh ni prispela nobena vloga. Prehod med perspektivama v letih 2024 in 2025 je sicer blažji kot v letih 2016 in 2017, saj se naložbe izvajajo pri Eko skladu in v okviru NOO.
Če so bili prihranki, doseženi z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, leta 2025 celo nekoliko višji kot leto prej, pa so se prihranki, doseženi v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance v letih 2024 in 2025 v primerjavi z letom 2023 bistveno zmanjšali. Omenjeno zmanjšanje je predvsem posledica tega, da so zavezanci svoje obveznosti v omenjenih letih v veliki meri pokrili z neizkoriščenimi presežki prihrankov iz preteklih let.
[1] Podatki za shemo obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance so preliminarni. Za projekte, ki so nepovratna sredstva prejeli v okviru programov kohezijske politike, ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpustov CO2, zato so v izračun vključeni skupni podatki. Obenem so za program React-EU in projekte, izvedene v okviru NOO, na voljo samo podatki o prihranku primarne energije, ki so bili za potrebe kazalnika preračunani na raven rabe končne energije s pomočjo ocene faktorja primarne energije.
Cilji povzeti po:
Cilj za leto 2020 je povzet po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). Cilji za leto 2030 niso določeni.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Zbirko podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru OP EKP, NOO in PEKP, vodi Urad za trajnostno konkurenčen razvoj pri Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko (MZIE). Za projekte iz programa React-EU je pristojno Ministrstvo za zdravje (MZ). Zbirko podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, vodi Eko sklad, zbirko podatkov o projektih, izvedenih v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov za zavezance, pa Agencija za energijo. Podatki za projekte Eko sklada in zavezance so izračunani v skladu s Pravilnikom o metodah za določanje prihrankov energije,[1] podatki za projekte, izvedene v okviru programov kohezijske politike, pa so povzeti po razširjenih energetskih pregledih in projektih za izvedbo predvidenih ukrepov.
Metodologija obdelave podatkov:
Kazalnik zmanjšanje izpustov CO2 in rabe energije z ukrepi v javnem sektorju prikazuje skupne letne učinke ukrepov, ki so bili izvedeni v obdobju od leta 2010 do opazovanega leta. Vsebuje dva podkazalnika: skupni letni prihranek končne energije (GWh) in skupno letno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2). Kazalnik je definiran kot vsota novega prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpustov CO2 v opazovanem letu in skupnega letnega prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpustov CO2, doseženega v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta, zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen, in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Za izračun kazalnika, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:
novi prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Novi letni prihranek energije je izračunan kot vsota novih letnih prihrankov energije, doseženih z različnimi ukrepi URE in rabe OVE, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva oz. so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, brez prihranka električne energije. Podatki Eko sklada in sheme za obvezno doseganje prihrankov se nanašajo na izvedene projekte, podatki za projekte, izvedene v okviru programov evropske kohezijske politike, pa so podatki iz sklenjenih pogodb za izvedene projekte. Ker za projekte iz programov kohezijske politike ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpustov CO2, so v izračun vključeni skupni podatki. Obenem so za program React-EU in projekte v okviru NOO podatki o prihranku energije na razpolago samo na ravni primarne energije, zato so bili na raven rabe končne energije preračunani s pomočjo ocene faktorja primarne energije;
skupni letni prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, brez prihranka električne energije, dosežen v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta;[2]
novo zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Način izračuna je enak kot pri izračunu novega prihranka končne energije v opazovanem letu;
skupno letno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, doseženo v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta.[2]
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
| Prihranek končne energije, brez prihranka električne energije, v opazovanem letu: | |||||||
|
GWh |
Eko sklad |
2012–2025 |
marca za preteklo leto |
enkrat letno |
1. 6. 2026 |
ne |
|
GWh |
MOPE |
2012–2025 |
po razpisih / povabilih |
enkrat letno |
11. 8. 2026 |
ne |
|
GWh |
Agencija za energijo |
2012–2025 |
maja za preteklo leto |
enkrat letno |
3. 8. 2026 |
ne |
| Kumulativni prihranek končne energije, brez prihranka električne energije |
GWh |
MOPE, ARSO |
2012–2024 |
Kazalniki Podnebno ogledalo |
enkrat letno |
10. 12. 2025 |
ne |
| Zmanjšanje izpustov CO2 v opazovanem letu: | |||||||
|
kt CO2 |
Eko sklad |
2012–2025 |
marca za preteklo leto |
enkrat letno |
1. 6. 2026 |
ne |
|
kt CO2 |
MOPE |
2012–2025 |
po razpisih/ povabilih |
enkrat letno |
11. 8. 2026 |
ne |
|
kt CO2 |
Agencija za energijo |
2012–2025 |
maja za preteklo leto |
enkrat letno |
3. 8. 2026 |
ne |
| Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 |
kt CO2 |
MOPE, ARSO |
2012–2024 |
Kazalniki Podnebno ogledalo |
enkrat letno |
10. 12. 2025 |
ne |
[1] Do aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17).
[2] Glede na to, da časovna vrsta sedaj že presega 10 let in so življenjske dobe nekaterih izvedenih ukrepov URE in rabe OVE lahko krajše od njene dolžine, bi bilo korektno začeti z odštevanjem njihovih učinkov od skupnih letnih vrednosti. Ker pa kazalnika za leto 2030 nimata zastavljenih ciljev, ohranjamo zaradi njune sporočilnosti skupne letne vrednosti še naprej kot vsoto letnih prihrankov. Z vzpostavitvijo novega kazalnika za spremljanje doseganja zmanjšanja rabe energije v celotnem javnem sektorju se bosta kazalnika izračunavala z novo časovno vrsto od leta 2021 dalje, zato bodo skupne letne vrednosti ponovno korektne.
Opredelitev kazalca: