Kazalnik raba končne energije, izpusti TGP in delež OVE v stavbah prikazuje rabo končne energije v stavbah, izpuste toplogrednih plinov (TGP), ki nastajajo ob rabi energentov v stavbah, in delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi končne energije. Raba končne energije in delež OVE vplivata na izpuste TGP, ti se zmanjšujejo tako z zmanjševanjem rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) kot tudi povečevanjem deleža OVE zaradi izvajanja ukrepov za pospeševanje rabe OVE. Spremljanje kazalnika omogoča spremljanje učinkovitosti rabe končne energije in intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z OVE v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih ter s tem povezanih izpustov TGP.

Raba končne energije v stavbah

Raba končne energije v stavbah je leta 2024 znašala 1.475 ktoe in je v primerjavi z letom 2023 ostala na približno enaki ravni – zmanjšala se je le za 0,2 %, kar je manj od zmanjšanja povprečnega letnega temperaturnega primanjkljaja za Slovenijo. Ta je bil v primerjavi z letom prej manjši za 1,1 %.^[1] Za ciljno vrednostjo za leto 2030 je raba končne energije leta 2024 zaostajala za 170 ktoe oz. 13 %, zaostanek za letno indikativno vrednostjo za leto 2024 pa je znašal 2 % oz. 32 ktoe.

Večji del končne energije, 70 %, so tudi leta 2024 porabile stavbe v gospodinjstvih. Leta 2005 je bil ta delež še nekoliko višji, in sicer 74-odstoten. Leta 2024 je v gospodinjstvih glede na leto prej prišlo do zmanjšanja rabe končne energije za 0,7 %, raba v storitvah pa se je ponovno nekoliko povečala, za 1,1 %. V gospodinjstvih se je povečala samo raba električne energije (+ 4 %, leto prej je bilo to povečanje 9-odstotno), kar tudi tokrat pripisujemo spremembi vzorca njene rabe v gospodinjstvih s samooskrbo z električno energijo iz OVE, najbolj pa sta se zmanjšali poraba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO; - 11 %) in zemeljskega plina (- 9 %). V storitvah je prišlo do povečanja rabe geotermalne energije (+ 7 %) in rabe električne energije (+ 2 %). Slednje je še posebej pomembno, saj predstavlja električna energija v strukturi rabe energije v storitvah največji delež, leta 2024 kar 57 %. Ta delež se je glede na leto prej še povečal, in sicer za pol odstotne točke. V storitvah je sicer s podatki za leto 2022 prišlo do spremembe metodologije za oceno rabe končne energije v sektorju storitev, ki je sedaj v energetski bilanci samostojen sektor, in s tem do izboljšanja zajema podatkov v tem sektorju. V gospodinjstvih se je v strukturi rabe že drugo leto zapored najbolj povečal delež rabe električne energije, tokrat za 1,7 odstotne točke, na 35 %. Največji delež v gospodinjstvih so sicer s 40 % predstavljali OVE. 

V obdobju 2005‒2024 se je raba končne energije v stavbah zmanjšala za 23 %; najnižjo vrednost je dosegla prav leta 2024 (glej tudi kazalnik [EN10] Raba končne energije po sektorjih), največjo pa s 1.918 ktoe leta 2005, vmes se izmenjujejo nekajletna obdobja naraščanja in zmanjševanja.

Na prebivalca je Slovenija leta 2024 v stavbah porabila 0,69 toe končne energije, kar je manj od povprečja EU-27, ki je bilo 0,77 toe na prebivalca. V obdobju 2005−2024 se je raba končne energije v stavbah na prebivalca v Sloveniji zmanjšala za 27 %, medtem ko se je v EU-27 zmanjšala nekoliko manj, za slabih 15 %. Največjo rabo končne energije v stavbah na prebivalca je imela leta 2024 z 1,50 toe Finska, najmanj pa Malta z 0,45 toe na prebivalca.

Izpusti TGP v stavbah

Kljub temu, da se je raba končne energije v stavbah leta 2024 nekoliko zmanjšala, so se izpusti TGP, ki so njena posledica, leta 2024 v primerjavi s predhodnim letom povečali za 7,6 %, in so znašali 1.100 kt CO₂ ekv. V letu prej so se zmanjšali za 1,6 %. Povečanje v letu 2024 je posledica povečanja izpustov v storitvah, ki je bilo 40-odstotno. Vzrok tega povečanja je način izračuna, saj so k izpustom v storitvah prišteti tudi izpusti, ki nastanejo pri rabi energentov v kategoriji Končna poraba – drugi porabniki. Ta kategorija, kjer je leta 2024 prišlo do povečanja rabe končne energije za 17 %, in to predvsem zaradi povečanja porabe ELKO, v rabi končne energije v storitvah ni več vključena, v izpustih pa je. V gospodinjstvih je glede na leto 2023 prišlo do zmanjšanja izpustov za 9 %.

Zaostanek za ciljno vrednostjo za leto 2030 je bil 361 kt CO₂ ekv oz. 49 %. Da bi leta 2030 dosegli cilj vsaj 70-odstotnega zmanjšanja izpustov TGP v stavbah glede na leto 2005, se bodo morali izpusti v povprečju letno zmanjševati za 2,4 %. Od letne indikativne vrednosti za leto 2024 so bili izpusti TGP višji za 14,2 %, kar pomeni, da letna indikativna vrednost ni bila dosežena. Podobno kot pri rabi končne energije, tudi večji del izpustov TGP v stavbah prispevajo gospodinjstva, vendar se je ta delež zmanjšal iz 66 % leta 2023 na 56 % leta 2024.

V obdobju 2005‒2024 so se izpusti TGP zmanjšali za 55 %, torej bistveno več kot raba končne energije, in sicer tudi zaradi pospešenega nadomeščanja goriv z več izpusti s čistejšimi (npr. ekstra lahkega kurilnega olja z zemeljskim ali utekočinjenim naftnim plinom) in povečevanja rabe OVE. V gospodinjstvih so se izpusti TGP zmanjšali za 64 %, v storitvenem sektorju pa za 37 %.

Na prebivalca se je v Sloveniji leta 2024 zaradi rabe energije v stavbah sprostilo 0,52 t CO₂ ekv, kar je 35 % manj od povprečja EU-27, ki je bilo 0,80 t CO₂ ekv. Zaradi povečanja izpustov v stavbah, je v Sloveniji glede na leto prej prišlo tudi do povečanja izpustov na prebivalca, in sicer za 7,3 %. V obdobju 2005−2024 so se izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah na prebivalca v Sloveniji zmanjšali za 58 %, medtem ko so se v EU-27 zmanjšali le za 40 %. Največ izpustov TGP v stavbah na prebivalca je leta 2024 z 1,9 t CO₂ ekv nastalo v Luksemburgu, najmanj pa na Švedskem z 0,09 t CO₂ ekv na prebivalca. Švedska je pri rabi končne energije v stavbah na prebivalca z 1,06 toe na prebivalca med državami z največjo rabo, na četrtem mestu, ker pa ima v strukturi rabe energije veliko OVE, ima med vsemi državami v EU-27 celo najmanjši izpust TGP na prebivalca. Podobno velja tudi za Finsko, Dansko in Estonijo.

Delež OVE v stavbah

Delež OVE v rabi končne energije v stavbah je leta 2024 znašal 51 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,4 odstotne točke. Rast se je leta 2024 glede na predhodna leta močno upočasnila. Od cilja za leto 2030 iz NEPN 2024 (55 %) je bil skupni delež OVE nižji za 4 odstotne točke. Letna indikativna vrednost iz NEPN 2024 je bila presežena za 0,4 odstotne točke.

K povečanju deleža OVE v rabi končne energije je prispevalo povečanje deleža OVE v gospodinjstvih, delež se je leta 2024 glede na leto prej povečal za 1,4 odstotne točke, na 57 %, medtem ko se je delež OVE v storitvenih dejavnostih za skoraj 2 odstotni točki zmanjšal in je znašal 36,9 %. Glede na leto 2005 se je delež OVE v stavbah povečal za 39 % oz. 14,3 odstotnih točk. V gospodinjstvih se je delež povečal za 27 %, v storitvah pa za skoraj 190 %. V primerjavi z letom 2020 se je skupni delež OVE povečal za 5 odstotnih točk.

[1]     Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2015 – 2.841, 2016 – 2.873, 2017 – 2.892, 2018 – 2.669, 2019 – 2.691, 2020 – 2.779, 2021 – 3.146, 2022 – 2.719, 2023 – 2.642, 2024 – 2.613 (izračun IJS-CEU).