KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebne spremembe
  3. Blaženje podnebnih sprememb
  4. Projekcije Izpustov Toplogrednih Plinov

[PB08] Projekcije izpustov toplogrednih plinov
Pressures

Ključno sporočilo
Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.

Kazalnik prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov (TGP) ter projekcije gibanja izpustov TGP v Sloveniji do leta 2050. Projekcije predstavljajo osnovo za načrtovanje politike zmanjševanja izpustov TGP in določanje ciljev. Evidence in projekcije so do leta 2030 prikazane tudi za vire, ki niso vključeni v sistem EU-ETS (neETS). To je pomembno zato, ker ima Slovenija po letu 2012 cilj določen samo za izpuste iz virov neETS. Cilj za vire v EU-ETS je določen na ravni EU. Izpusti so podani v kilotonah (kt), kar je enako enoti Gigagram.

Grafi

Slika PB08-1: Dosedanje gibanje izpustov TGP ter projekcije do leta 2050 glede na cilje
Viri:

IJS-CEU, NEPN 2024

Prikaži podatke
Dosedanje gibanje izpustov [kt CO2 ekv] Projekcije z ukrepi [kt CO2 ekv] Projekcije z dodatnimi ukrepi [kt CO2 ekv] Ciljni izpusti - zgornja meja [kt CO2 ekv] Ciljni izpusti - spodnja meja [kt CO2 ekv]
2005 20645,12
2006 20817,82
2007 20998,56
2008 21717,82
2009 19548,58
2010 19773,31
2011 19695,23
2012 19062,05
2013 18360,93
2014 16703,29
2015 16900,64
2016 17798,04
2017 17896,27
2018 17744,90
2019 17235,21
2020 15994,53
2021 16149,77
2022 15655,04
2023 14870,19
2024 15483,81
2025 16497,42 15893,93
2030 16351,27 13412,53 13419,33 11354,82
2035 12089,32 7977,65
2040 11330,16 5763,52
2045 10217,68 4256,14
2050 9399,51 2539,16 4129,02 2064,51
Slika PB08-2: Projekcije izpustov emisij TGP in ponorov po sektorjih
Viri:

IJS-CEU, NEPN 2024

Prikaži podatke
SKUPAJ - neto izpusti [kt CO2 ekv] LULUCF [kt CO2 ekv] SKUPAJ - emisije [kt CO2 ekv] Odpadki [kt CO2 ekv] Kmetijstvo [kt CO2 ekv] Industrijski procesi [kt CO2 ekv] Ne-energetski viri: [kt CO2 ekv] Druga področja (široka raba) [kt CO2 ekv] Promet [kt CO2 ekv] Ind. in gradb.(energetska raba goriv) [kt CO2 ekv] Transformacije + ubežni izpusti [kt CO2 ekv] Energetika [kt CO2 ekv]
2005 13379,54 -7216,60 20596,14 827,90 1762,96 1394,84 3985,71 2724,16 4401,53 2465,84 7018,90 16610,43
2006 13565,54 -7201,42 20766,96 775,63 1758,99 1439,07 3973,68 2467,46 4637,57 2602,11 7086,15 16793,28
2007 13396,75 -7549,51 20946,26 716,72 1810,51 1449,02 3976,26 2050,78 5240,23 2364,20 7314,80 16970,01
2008 14373,94 -7296,68 21670,62 642,09 1733,09 1322,51 3697,69 2407,16 6159,43 2336,43 7069,91 17972,93
2009 12270,23 -7229,73 19499,96 586,20 1741,96 985,89 3314,05 2290,91 5159,04 1958,45 6777,51 16185,91
2010 12569,95 -7156,16 19726,11 574,10 1705,10 986,70 3265,91 2316,68 5299,52 1933,78 6910,23 16460,21
2011 12594,83 -7056,65 19651,48 585,74 1688,08 997,66 3271,48 2057,64 5649,79 1733,72 6938,84 16379,99
2012 12040,90 -6981,25 19022,15 572,84 1671,27 1023,93 3268,03 1805,78 5668,41 1664,18 6615,75 15754,12
2013 13036,32 -5287,23 18323,55 551,38 1655,47 1091,07 3297,92 1723,84 5367,58 1659,34 6274,88 15025,63
2014 17145,38 484,91 16660,47 518,88 1696,86 1128,28 3344,02 1425,81 5383,57 1665,67 4841,40 13316,45
2015 17430,33 580,10 16850,22 531,73 1735,51 1108,30 3375,55 1541,65 5353,93 1611,37 4967,73 13474,68
2016 18462,30 727,98 17734,32 539,91 1751,75 1114,71 3406,37 1614,13 5726,99 1622,22 5364,61 14327,95
2017 18542,22 723,71 17818,51 521,80 1713,38 1173,24 3408,41 1485,31 5856,36 1704,35 5364,08 14410,10
2018 18477,33 821,77 17655,56 482,24 1708,42 1196,23 3386,89 1378,99 5834,82 1826,15 5228,72 14268,67
2019 12603,48 -4528,23 17131,71 463,22 1723,61 1211,04 3397,87 1365,38 5624,64 1753,80 4990,02 13733,85
2020 11561,97 -4432,56 15994,53 440,11 1727,17 1153,71 3321,00 1366,31 4575,11 1712,53 4928,54 12582,49
2021 11731,99 -4417,78 16149,77 418,85 1727,93 1127,91 3274,68 1268,52 5204,63 1742,09 4559,41 12774,65
2022 11390,93 -4264,10 15655,04 381,22 1670,75 1102,45 3154,42 1279,22 5873,31 1620,27 3727,82 12500,62
2023 10469,42 -4400,77 14870,19 378,14 1634,17 1009,07 3021,37 1262,29 5428,25 1513,97 3644,31 11848,82
2024 11032,27 -4451,53 15483,81 351,76 1634,05 986,67 2972,49 1335,21 5743,41 1494,60 3938,10 12511,32
2025 OU 16064,58 -434,85 16499,43 370,27 1725,92 1101,22 3197,41 1106,87 5992,71 1843,43 4359,02 13302,02
2025 DUA 15199,37 -696,57 15895,94 370,27 1725,92 1101,12 3197,31 1076,25 5802,93 1568,18 4251,26 12698,63
2030 OU 15558,49 -792,05 16350,54 303,53 1719,28 1057,97 3080,79 914,83 6190,51 1847,02 4317,39 13269,75
2030 DUA 11328,13 -2088,58 13416,71 303,53 1698,41 1057,01 3058,96 823,39 4349,73 1357,76 3826,88 10357,75
2035 OU 12159,65 72,11 12087,53 260,11 1734,55 1005,31 2999,96 754,43 5544,61 1916,22 872,31 9087,58
2035 DUA 6282,43 -1704,24 7986,67 260,11 1641,83 498,67 2400,61 608,95 2869,40 888,79 1218,92 5586,06
2040 OU 11173,68 -153,62 11327,30 228,65 1749,99 982,37 2961,01 649,27 4507,02 1990,30 1219,70 8366,29
2040 DUA 3591,14 -2187,38 5778,51 228,65 1584,18 471,06 2283,90 441,71 1657,30 725,50 670,10 3494,61
2045 OU 9572,58 -641,31 10213,89 224,73 1761,87 987,51 2974,11 576,48 3231,62 2048,43 1383,26 7239,78
2045 DUA 1645,75 -2628,40 4274,15 224,73 1525,39 467,67 2217,78 285,95 552,48 515,97 701,96 2056,37
2050 OU 8844,83 -549,99 9394,82 200,09 1773,87 994,83 2968,79 523,56 2033,89 2104,21 1764,38 6426,03
2050 DUA 66,57 -2498,06 2564,63 200,09 1433,00 475,64 2108,73 124,70 21,63 87,91 221,65 455,90
Slika PB08-3: Projekcije izpustov TGP za vire, ki niso vključeni v sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP (EU-ETS) glede na cilje
Viri:

IJS-CEU, NEPN 2024

Prikaži podatke
Dejanski izpusti virov, vključeni v EU-ETS [kt CO2 ekv] Projekcija z ukrepi - izpusti ETS [kt CO2 ekv] Projekcija z dodatnimi ukrepi - izpusti ETS [kt CO2 ekv] Indikativni trend zmanjševanja kvot izpustov v ETS [kt CO2 ekv] Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - dejanski izpusti [kt CO2 ekv] Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - projekcija z ukrepi [kt CO2 ekv] Izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS - projekcija z dodatnimi ukrepi [kt CO2 ekv] Ciljna trajektorija za izpuste neETS po uredbi EU [kt CO2 ekv] Cilj po NEPN 2024 [kt CO2 ekv]
2005 8737,77 11904,64
2006 8836,98 11978,84
2007 9042,74 11953,63
2008 8753,91 12961,85
2009 7935,03 11611,59
2010 8002,03 11769,33
2011 7939,20 11753,28
2012 7579,85 11479,91
2013 7388,44 7495,23 10970,78 12323,92
2014 6113,76 7410,60 10587,68 12353,72
2015 6108,00 7325,97 10790,68 12383,52
2016 6369,05 7241,35 11426,99 12413,32
2017 6568,27 7156,72 11326,30 12203,09
2018 6490,34 7072,09 11252,56 12237,81
2019 6252,41 6987,47 10980,85 12272,53
2020 6094,62 6902,84 9898,34 9898,34 9898,34 12307,24
2021 5681,50 6544,59 10466,82 11403,19
2022 4861,18 6186,34 10792,18 11107,76
2023 4582,14 5828,09 10286,86 10813,74
2024 5007,46 5469,85 10474,85 10515,48
2025 5648,30 5388,75 5111,60 10849,11 10505,18 10217,22
2030 5628,74 4930,18 3320,35 10722,53 8482,35 8633,20 8571,34
Slika PB08-4: Projekcije izpustov TGP po sektorjih za vire, ki niso vključeni v EU-ETS
Viri:

IJS-CEU, NEPN 2024

Prikaži podatke
Energetika [kt CO2 ekv] Transformacije + ubežni izpusti [kt CO2 ekv] Ind. in gradb.(energetska raba goriv) [kt CO2 ekv] Promet [kt CO2 ekv] Druga področja (široka raba) [kt CO2 ekv] Ne-energetski viri: [kt CO2 ekv] Industrijski procesi [kt CO2 ekv] Kmetijstvo [kt CO2 ekv] Odpadki [kt CO2 ekv] SKUPAJ - izpusti [kt CO2 ekv]
2005 8829,64 635,37 1070,58 4399,52 2724,16 3075,00 438,14 1778,02 858,84 11904,64
2006 8939,42 649,20 1185,86 4636,90 2467,46 3039,42 457,21 1774,20 808,02 11978,84
2007 8890,27 633,17 966,34 5239,98 2050,78 3063,36 487,92 1825,52 749,92 11953,63
2008 10107,10 577,01 962,71 6160,21 2407,16 2854,75 435,08 1747,73 671,95 12961,85
2009 8835,76 583,21 802,11 5159,52 2290,91 2775,83 403,38 1756,97 615,47 11611,59
2010 9023,81 609,92 796,70 5300,51 2316,68 2745,52 424,12 1720,03 601,37 11769,33
2011 9022,01 624,41 689,49 5650,47 2057,64 2731,28 418,75 1702,81 609,71 11753,28
2012 8745,34 605,15 664,56 5669,86 1805,78 2734,58 455,07 1686,04 593,47 11479,91
2013 8295,72 578,42 620,42 5373,04 1723,84 2675,06 436,03 1670,26 568,77 10970,78
2014 7896,59 462,43 611,15 5397,20 1425,81 2691,09 445,92 1712,08 533,09 10587,68
2015 8022,48 491,47 611,34 5378,02 1541,65 2768,20 474,29 1750,62 543,29 10790,68
2016 8616,18 518,67 717,69 5765,68 1614,13 2810,81 493,93 1767,76 549,11 11426,99
2017 8585,35 548,98 641,48 5909,58 1485,31 2740,95 481,59 1730,38 528,98 11326,30
2018 8573,82 554,44 738,91 5901,48 1378,99 2678,74 466,14 1724,89 487,71 11252,56
2019 8285,47 538,39 682,16 5699,53 1365,38 2695,38 489,53 1739,40 466,45 10980,85
2020 7242,41 538,48 688,91 4648,70 1366,31 2655,94 470,64 1742,26 443,04 9898,34
2021 7848,06 510,67 782,32 5287,61 1267,46 2618,76 454,49 1743,20 421,07 10466,82
2022 8286,64 456,36 679,43 5871,63 1279,22 2505,53 453,57 1670,75 381,22 10792,18
2023 7825,83 453,02 683,46 5427,06 1262,29 2461,03 448,72 1634,17 378,14 10286,86
2024 8068,04 407,01 583,90 5741,92 1335,21 2406,81 420,99 1634,05 351,76 10474,85
2025 WEM 8319,66 504,65 715,44 5992,71 1106,87 2529,45 435,27 1723,91 370,27 10849,11
2025 WAM 7975,82 477,90 618,74 5802,93 1076,25 2529,36 435,18 1723,91 370,27 10505,18
2030 OU 8327,98 477,24 745,40 6190,51 914,83 2394,55 371,01 1720,01 303,53 10722,53
2030 DUA 6114,54 409,51 531,92 4349,73 823,39 2367,81 370,04 1694,24 303,53 8482,35

Cilji

Izpusti iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS, se morajo do leta 2030 po uredbi EU 2023/857 zmanjšati za vsaj 27 %. V NEPN iz leta 2024 je bil postavljen še bolj ambiciozen cilj, in sicer zmanjšanje izpustov vsaj za 28 %. EU cilj je v izvedbeni uredbi pretvorjen v letne cilje za obdobje 2021–2030.

NEPN za skupne izpuste navaja, da jih bo Slovenija do leta 2030 zmanjšala za vsaj od 35 % do 45 % glede na leto 2005. Dolgoročna podnebna strategija za leto 2050 postavlja cilj, da se morajo skupni izpusti zmanjšati za 80 – 90 % glede na leto 2005. Podnebni zakon postavlja cilj, da bo Slovenija do leta 2045 dosegla podnebno nevtralnost, kar pomeni, da morajo biti neto izpusti enaki ali nižji od nič.

Leta 2024 so skupni izpusti TGP na podlagi evidenc znašali 15.484 kt CO2 ekv. Po projekciji z ukrepi se skupni izpusti do leta 2030 povečajo na 16.351 kt CO2 ekv, do leta 2050 pa zmanjšajo na 9.400 kt CO2 ekv. Po projekciji z dodatnimi ukrepi se izpusti z izjemo leta 2025, zmanjšujejo skozi celotno obdobje. Leta 2030 znašajo 13.413 kt CO2 ekv, leta 2050 pa 2.539 kt CO2 ekv. Leta 2030 so izpusti glede na leto 2005 po projekciji z ukrepi nižji za 21 % in leta 2050 za 54 %, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa so leta 2030 nižji za 35 % ter leta 2050 za 88 %. Zastavljene cilje glede zmanjšanja izpustov torej Slovenija doseže po projekciji z dodatnimi ukrepi, kar pomeni, da bo poleg ukrepov, ki se že izvajajo in so sprejeti, potrebno pripraviti in izvajati tudi širok nabor dodatnih ukrepov, da bo doseženo ciljno zmanjšanje izpustov. Cilj Slovenije, do leta 2045 doseči neto ničelne izpuste, kar pomeni, da morajo biti izpusti manjši oz. enaki ponorom, po projekciji z dodatnimi ukrepi ni dosežen, saj neto izpusti leta 2045 znašajo 509 kt CO2 ekv. Identifikacija dodatnih ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti je pokazala, da je doseganje ob izvajanju dodatnih ukrepov poleg tistih, ki so v NEPN 2024 že predvideni, možno. 

Absolutno se izpusti najbolj znižajo v sektorjih promet ter transformacije, kar je razumljivo, saj sta to sektorja, ki danes daleč največ prispevata k skupnim izpustom. Promet je leta 2024 prispeval 5.743 kt CO2 ekv, leta 2050 pa po projekciji z dodatnimi ukrepi samo 22 kt CO2 ekv. To predstavlja zmanjšanje za 100 %. Zmanjšanje bo doseženo tako z izvajanjem ukrepov zmanjšanja potreb po mobilnosti (prostorsko načrtovanje, delo od doma), spremembo strukture prevozov (povečanje deleža JPP, aktivne mobilnosti, prevoza tovora po železnicah), povečanjem zasedenosti vozil, povečanjem učinkovitosti vozil in uvajanjem alternativnih pogonov (električni pogoni) ter tudi z uvajanjem biogoriv in brezogljičnih sintetičnih goriv. 

V transformacijah skupaj z ubežnimi izpusti se bodo izpusti s 3.938 kt CO2 ekv leta 2024 znižali na 222 kt CO2 ekv oz. za 94 %. Največji del zmanjšanja je posledica opuščanja premoga za proizvodnjo električne energije, ki bo nadomeščen z obnovljivimi viri energije, zlasti sončno energijo, kar pa bo zahtevalo velike investicije v električno omrežje in tudi v zmogljivosti shranjevanja električne energije na različne načine. Analize kažejo, da je tako veliko zmanjšanje izpustov možno doseči tako z izgradnjo nove jedrske elektrarne (JEK 2), kot tudi brez izgradnje dodatne jedrske elektrarne ob povečani proizvodnji električne energije iz OVE. Za zanesljivost oskrbe bodo v obeh variantah potrebne tudi elektrarne na plin oz. sintetična goriva. 

V industriji se izpusti do leta 2050 glede na 2024 v projekciji z dodatnimi ukrepi znižajo za 94 %, zlasti na račun zamenjave zemeljskega plina s sintetičnim plinom, pomembno se izboljša tudi učinkovitost rabe energije ter poveča delež OVE. 

V sektorju druga področja, ki vključuje izpuste zaradi rabe energije v stavbah ter v kmetijstvu, se le-ti znižajo za 90 % na račun obnove stavb, zamenjave kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in kotli na les, ter uvajanja biogoriv in novih tehnologij ter pogonov pri traktorjih. 

Izpusti iz neenergetskih virov se zmanjšajo za manj, in sicer iz industrijskih procesov za 53 % (glavni ukrep je zajem ogljika pri proizvodnji cementa, pomembno se zmanjšajo tudi izpusti F-plinov), iz odpadkov za 47 % (zaradi prenehanja odlaganja biorazgradljivih odpadkov ter izboljšanja ravnanja s komunalnimi vodami) ter iz kmetijstva za 14 % (zaradi izboljšanja učinkovitosti prireje, bolj učinkovitega gnojenja tal). 

Do leta 2030 se po projekciji z dodatnimi ukrepi izpusti glede na izpuste leta 2024 najbolj zmanjšajo v sektorju druga področja (za 38 %), prometu (24%), odpadkih (14 %), industriji (9 %) ter v transformacijah z ubežnimi izpusti (3 %). Po drugi strani se povečajo v industrijskih procesih, in sicer za 7 %, ter v kmetijstvu, za 4 %. 

V obdobju 2013–2020 in 2021–2030 so po trenutno veljavni zakonodaji EU cilji za izpuste TGP določeni ločeno za vire, ki so vključeni v trgovanje s pravicami do izpustov (ETS) in ostale vire (neETS). Cilj za ETS je določen na ravni EU, za neETS pa na ravni držav članic. Zakonodaja EU za Slovenijo določa, da mora do leta 2030 zmanjšati izpuste za 27 % glede na leto 2005. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je določil bolj ambiciozen cilj, in sicer 28-odstotno zmanjšanje izpustov. EU cilji za neETS so pretvorjeni v letne cilje za posamezno obdobje. 

Izpusti neETS so leta 2024 znašali 10.474 kt CO2 ekv, kar je manj od letnega EU cilja (10.515 kt CO2 ekv). Po projekciji z ukrepi bodo do leta 2030 izpusti ostali na zelo podobni ravni, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo znižali na 8.482 kt CO2 ekv, kar je 29 % manj kot leta 2005, torej sta dosežena tako EU cilji kot tudi cilj iz NEPN.

Največji vir izpustov v sektorju neETS je promet. Leta 2024 je predstavljal kar 55 % vseh izpustov neETS. Do leta 2030 njegov delež ostaja prevladujoč. V projekciji z ukrepi predstavlja 58 %, v projekciji z dodatnimi ukrepi pa 51 %. Drugi najpomembnejši sektor je kmetijstvo, delež katerega se v projekcijah povečuje.

Metodologija

Cilji povzeti po:

Uredba (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999. Ciljni letni izpusti so določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2023/1319 z dne 28. junija 2023 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2020/2126 zaradi pregleda dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2023–2030.

Ciljni izpusti v obdobju 2013–2020 so definirani v Sklepu Komisije 2013/162/EU in Izvedbenem sklepu o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 (2013/634/EU).

Nacionalni cilj za leto 2030 je povzet po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije iz leta 2024 (NEPN 2024).

Cilj za leto 2050 je povzet po Dolgoročni podnebni strategiji. Cilj za leto 2045 je povzet po Podnebnem zakonu.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki so na voljo za obdobje 2005–2023 – evidence in 2025–2050 – projekcije. V kazalniku so upoštevani naslednji sektorji: energetika (podsektorja zgorevanje goriv (proizvodnja električne energije in toplote, industrija in gradbeništvo, promet, druga področja (široka raba)) in ubežni izpusti (trdna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin); industrijski procesi (proizvodnja mineralnih izdelkov, kemična industrija, proizvodnja in predelava kovin, uporaba HFC in SF6); poraba premazov, topil, redčil; kmetijstvo (črevesna fermentacija, ravnanje z gnojem, kmetijska zemljišča); ravnanje z odpadki (trdni odpadki, odpadne vode). Predstavljene so tudi projekcije za sektor LULUCF. 

Projekcija z ukrepi (WEM) prikazuje izpuste projekcije z obstoječimi ukrepi (OU), projekcija z dodanimi ukrepi pa izpuste projekcije z dodatnimi ukrepi – OVE scenarij (DU UP OVE).

Metodologija obdelave podatkov:

Za pripravo projekcij izpustov v IPCC sektorju energetika je bil uporabljen sistem modelov, v katerem je osrednje orodje referenčni energetsko ekološki model imenovan REES-SLO, ki je izdelan v okolju MESAP. (več informacij je na voljo v poročilih UNFCCC – https://unfccc.int/documents/646578 in poročilih EU – https://reportnet.europa.eu/public/dataflow/1478).

Projekcija izpustov CO2 iz industrijskih procesov je bila narejena na podlagi projekcije rasti industrijske proizvodnje z upoštevanjem različnih emisijskih faktorjev za različne dejavnosti. Upoštevane so bile tudi projekcije zavezancev za emisijsko trgovanje.

Projekcije izpustov za trdne odpadke so bile narejene z uporabo IPCC metodologije. Izpusti za odpadke, odložene pred letom 1977, ki so bili večinoma v razsutem ali slabo skomprimiranem stanju, prekrivanje odlagališč pa je bilo izvedeno šele po prenehanju obratovanja odlagališča, so bili ocenjeni po poenostavljeni IPCC metodologiji.

Projekcije izpustov za kmetijstvo so bile narejene po metodologiji, ki jo predpisuje IPCC (2006). Metodologija IPCC predvideva ocene izpustov iz kmetijstva na podlagi statističnih podatkov o fizičnem obsegu pridelave in prireje ob upoštevanju nekaterih specifičnih postopkov, ki so značilni za posamezne države ali območja.

Projekcija z ukrepi upošteva vse izvedene ali sprejete ukrepe do izbranega datuma (sredina leta 2021). Ukrepi so izvedeni, če za njih velja eno ali več naštetih dejstev: obstaja veljavni nacionalni zakonodajni okvir, vzpostavljen je prostovoljni dogovor, določena so bila finančna sredstva, človeški viri za izvedbo ukrepa so bili mobilizirani. Ukrepi so sprejeti, če je bila sprejeta uradna vladna odločitev za izvedbo ukrepa in če obstaja jasna odločitev, da se bo ukrep izvedlo (npr. sprejem strategije, iz katere izhaja priprava nadaljnjih korakov za izvedbo ukrepa) (navodila za pripravo poročilo po UNFCCC FCCC/CP/1999/7). 

Projekcija z dodatnimi ukrepi dodatno, glede na projekcijo z obstoječimi ukrepi, upošteva še dodatne oz. načrtovane ukrepe. Dodatni ukrepi so ukrepi, o katerih se razmišlja oz. se o njih usklajuje in za njih obstaja realna možnost izvedbe v prihodnosti (uredba 525/2013/EU). 

Kazalnik prikazuje projekcije izpustov TGP, ki so bile pripravljene v okviru priprave Posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije iz leta 2024 (NEPN 2024) v letih 2022–2024. V okviru projekta je bilo pripravljenih več scenarijev, in sicer z obstoječimi ukrepi (OU), z dodatnimi ukrepi – jedrski (DU JE) in OVE (DU OVE). Za sektor promet sta bili narejeni dve variaciji scenarija z dodatnimi ukrepi – DU HIP, hitro izboljšanje ponudbe, ter DU UP, poleg izboljšanja ponudbe še upravljanje povpraševanja. V kazalniku sta prikazani dve projekciji – projekcija z obstoječimi ukrepi povzema OU scenarij, projekcija z dodatnimi ukrepi pa DU UP OVE scenarij. DU UP OVE scenarij je uporabljen, ker ima za malenkost višje izpuste kot DU UP JE scenarij. S tem ni prejudicirano, kateri scenarij je bolj verjeten. Glede na kazalnik objavljen leta 2025 so bile upoštevane nove projekcije za kmetijstvo in LULUCF, ki so bile pripravljene leta 2025, za ostale sektorje pa so bile popravljene nekatere napake, zato se lahko minimalno razlikujejo. Nove projekcije za kmetijstvo so bile pripravljene zaradi spremembe metodologije, za LULUCF pa zaradi bistvenih sprememb evidenc, kot posledica rezultatov gozdne inventure. Za LULUCF je bila pripravljena samo projekcija z dodatnimi ukrepi, ki je bila upoštevana v obeh scenarijih. Za potrebe poročanja UNFCCC in EU bodo kot osnova uporabljene te projekcije, na podlagi dodatnih analiz posameznih virov v CRF sektorjih 1., 2. in 5. pa bodo pripravljeni dodatni popravki projekcij. Kazalnik bo s poročanimi podatki usklajen do konca leta 2026.

Podatkovni viri

Podatkovni niz Enota Vir Obdobje uporabljenih podatkov Razpoložljivost podatka Frekvenca osveževanja podatkov Datum zajema podatkov Mednarodna primerljivost podatkovnega niza
Evidence izpustov kt CO2 ekv ARSO 2005–2024 marca oz. aprila za predpreteklo leto enkrat letno 14. 03. 2026 da
Projekcije izpustov kt CO2 ekv IJS-CEU 2025–2050 odvisno od projektov, ki zajemajo pripravo projekcij enkrat na dve leti 14. 03. 2026 da

 

Opredelitev kazalnika:

Relevantnost kazalnika: 1
Točnost uporabljenih podatkov: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: /

Drugi viri in literatura

Povezani kazalci

Datum zadnje osvežitve
09.09.2026
Avtor(ji)

Matjaž Česen, IJS-CEU

Vsebina kazalnika je bila pripravljena po naročilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP) v sklopu izvajanja nalog javnega pooblastila po 125. členu Podnebnega zakona. Za strokovno vsebino kazalnika odgovarjata izvajalec in naročnik.