Kazalnik površina energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju prikazuje površino tistih stavb v javnem sektorju, ki so bile celovito energetsko sanirane z nepovratnimi sredstvi različnih programov (programi kohezijske politike). Z večjo sanirano površino je doseženo večje zmanjšanje rabe toplote in s tem tudi izpustov CO₂, obenem pa je mogoče glede na vrednost sanirane površine spremljati tudi intenzivnost energetske prenove javnih stavb.

Prvič so bila nepovratna sredstva za celovito energetsko prenovo stavb v javnem sektorju iz Kohezijskega sklada dodeljena leta 2010, prvi projekti so bili nato končani leta 2012.

Leta 2025 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 57.118 m² površin stavb javnega sektorja, kar je 38 % manj kot leto prej in najmanj v obdobju 2018–2025, ko je bila najvišja vrednost dosežena leta 2018 s skoraj 245.000 m² prenovljenih površin. V letih od 2013 do 2015 so bile sicer dosežene še bistveno večje vrednosti – skupna prenovljena površina v teh treh letih predstavlja skoraj polovico vse površine, prenovljene v celotnem opazovanem obdobju.

V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2025 načrtovana energetska prenova 1.150.000 m² površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bila prenovljena le dobra polovica te vrednosti oz. 578.145 m². Po prvih ocenah bo leta 2026 prenovljenih še manj površin, okoli 46.000 m², in sicer gre za projekte, ki se izvajajo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) oz. v občinah v okviru PEKP. Zanimanje za spodbude za energetsko prenovo stavb v občinah v okviru razpisa JR_EKP_JOB_2024 je bistveno slabše kot v okviru OP EKP razpisov, na povabilo JP_OJS_ŠJS_2025 za sofinanciranje celovite energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja pa do konca leta 2025 sploh ni prispela nobena vloga. Podobno kot v obdobju 2016–2017 je tudi tokrat opazna manjša intenzivnost energetske prenove javnih stavb zaradi prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo, hkrati pa tudi pomanjkanje pripravljenih projektov, primernih za sofinanciranje. V obdobju 2012−2025 je bilo sicer v okviru programov kohezijske politike skupno energetsko saniranih 2,38 milijona m² površin stavb javnega sektorja. Zmanjšanje rabe končne energije za projekte, izvedene v okviru kohezijske politike v obdobju 2017–2025,^[1]2 primerljivo s projekti, podprtimi s sredstvi iz Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI.

Hkrati s tem kazalnikom je treba upoštevati tudi ugotovitve pri kazalnikih, ki spremljata zmanjšanje izpustov CO₂ in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju. V prihodnje je pomembno, da se energetske prenove javnih stavb čim bolj usmerja v postopne celovite prenove, ki naj bi bile skladno z EED v največji možni meri vsaj skoraj ničenergijske oziroma ničenergijske.

Doseganje cilja v skladu s 5. členom EED iz leta 2012 in 6. členom EED iz leta 2023

Z 11. oktobrom 2025 se je obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb razširila iz stavb v lasti in rabi osrednje vlade na celoten javni sektor. Podatki o doseganju cilja leta 2025 v času priprave kazalnika še niso bili na razpolago. V obdobju 2014–2024, ko je bila obveznost v veljavi samo za stavbe v lasti in uporabi osrednje vlade, je bilo prenovljenih samo 91.146 m² površine, kar je le 31 % ciljne vrednosti za to obdobje. V opazovanem obdobju je bil načrtovani letni cilj prenove dosežen samo leta 2018, skupni pa nikoli.

[1]     Pilotni projekti v ta izračun niso vključeni.