Kazalnik finančni vzvod spodbud v javnem sektorju opisuje učinek porabe nepovratnih sredstev, ki so namenjena spodbujanju investicij v URE in rabo OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, in s tem doseganju ciljev na področjih zmanjševanja izpustov CO₂, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Nižji finančni vzvod omogoča doseganje večjega obsega investicij za zmanjšanje rabe energije in izpustov CO₂ ob enaki vrednosti nepovratnih sredstev.

Leta 2025 je bilo treba za 1 evro investicije v URE in rabo OVE v javnem sektorju nameniti 32,9 evro centov nepovratnih sredstev, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju finančnega vzvoda so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije. Višina nepovratne spodbude v zadnjem od teh pozivov, v okviru katerega so bili projekti v letu 2025 še izvedeni (115SUB-sNESLS24), je bila sicer omejena na m² neto ogrevane in prezračevane površine stavbe, skupno pa je lahko znašala največ do 50 % priznanih stroškov naložbe.

Večina projektov v okviru programov kohezijske politike je bila leta 2025 izvedenih v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), pri katerih je bil finančni vzvod 97,1 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije. Brez upoštevanja teh projektov bi bil finančni vzvod leta 2025 še nižji, 15,3 evro cente. V okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (PEKP)^[1] leta 2025 še vedno ni bilo izvedenih projektih, v razpisih oz. povabilih, objavljenih konec leta 2024 in v začetku leta 2025 pa znaša višina sofinanciranja do 49 % upravičenih stroškov tako za celovito energetsko prenovo stavb v lasti in rabi občin (razpis JR_EKP_JOB_2024) kot tudi za celovito energetsko prenovo stavb ožjega in širšega javnega sektorja (povabilo JP_OJS_ŠJS_2025).

Zaradi velikega zmanjšanja finančnega vzvoda v letu 2025, je bila indikativna ciljna vrednost za to leto dosežena. Pričakujemo, da se bo finančni vzvod z izvajanjem projektov v okviru PEKP ponovno zvišal. Finančni vzvod v opazovanem obdobju sicer precej niha, saj nanj, poleg stopnje sofinanciranja, vpliva tudi obseg izvajanja ukrepov v okviru posameznih programov.

Leta 2025 je bil največji del nepovratnih sredstev, 63 %, izplačan v okviru NOO, 32 % jih je izplačal Eko sklad, preostalih 5 % pa je še bilo izplačanih v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP). So pa tudi tokrat upravičeni stroški naložb, ki jih je podprl Eko sklad, z dobrimi tremi četrtinami predstavljali največji delež vseh upravičenih stroškov. Upravičeni stroški naložb v okviru NOO so predstavljali nadaljnjih 21 %. Skupno je bilo za 75,8 milijonov evrov naložb izplačanih 24,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Leto prej, ko je bil finančni vzvod 53,9 evro centa nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, je bilo za skupaj 95,6 milijonov evrov naložb izplačanih 51,5 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Iz OP EKP so v izračunu finančnega vzvoda zajeti projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, stavb širšega javnega sektorja in stavb ožjega javnega sektorja ter izvedba pilotnih projektov energetske prenove. Z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so v izračunu upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih, projekti pa so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev. Pri NOO so v izračunu finančnega vzvoda vključeni projekti nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov in energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena. V obeh primerih so projekti po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek projekta ter zanje upoštevani podatki o dodeljenih nepovratnih sredstvih. Pri projektih energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena so upoštevane samo tista nepovratna sredstva in upravičeni stroški, ki se nanašajo na energetsko prenovo. Projekti energetske prenove zdravstvenih objektov, ki se izvajajo v okviru programa React-EU, v izračunu finančnega vzvoda zaradi pomanjkanja podatkov niso zajeti.

Del izračuna finančnega vzvoda so tudi projekti, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Ta, kot že omenjeno, v pozivih za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb običajno omogoča sofinanciranje do največ 50 % priznanih stroškov, pri sredstvih, namenjenih izvajanju ukrepov URE in rabe OVE, pa znaša sofinanciranje v trenutno odprtem pozivu 119SUB-LS24 do 40 %, v predhodnih pozivih pa do 20 ali 25 % priznanih stroškov.

[1]    Verzija 4.2, marec 2026: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2026/05/sfc2021-PRG-2021SI16FFP…