Kazalnik finančne spodbude za učinkovito rabo energije (URE) in rabo obnovljivih virov energije (OVE) v industriji neETS opisuje znesek nepovratnih sredstev, ki so namenjena industriji neETS^[1]opisuje znesek nepovratnih sredstev, ki so namenjena industriji neETS za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v okviru različnih programov. Praviloma bi lahko z več sredstvi pripomogli k intenzivnejšemu izvajanju ukrepov URE in rabe OVE in s tem tudi k večjemu zmanjšanju izpustov CO₂ v tej ciljni skupini, ki je zato, ker ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov, morda za izvajanje teh ukrepov nekoliko manj motivirana. 

[1]     Industrija neETS je industrija, ki ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS).

Leta 2025 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,7 milijona evrov. S tem je bila 53 % višja kot leto prej in četrta najvišja v obdobju 2010–2025. Kljub vsemu je predstavljala samo 28 % zneska iz leta 2020, ko je bila v tem obdobju dosežena daleč največja vrednost. Izplačana sredstva so prispevala k zmanjšanju rabe energije za 17,7 GWh in izpustov CO₂ za 5,4 kt. Vse skupaj je bilo v obdobju 2010–2025 izplačanih 22,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega dobro četrtino leta 2020. Izplačani znesek predstavlja 40 % vrednosti nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izvajanju ukrepov URE in rabe OVE v gospodinjstvih namenil samo leta 2025.

Sredstva so bila leta 2025 izplačana v okviru pozivov Eko sklada, in sicer podjetjem za izvedbo energetskega pregleda ali za uvedbo sistema upravljanja z energijo (poziva 75SUB-EPPO19 in 113SUB-EPPO24) ter lokalnim skupnostim, pravnim osebam zasebnega prava in pravnim osebam javnega prava (poziv 82FS-PO20) oz. pravnim osebam zasebnega prava in pravnim osebam javnega prava (pozivi 92FS-PO21, 106FS-PO23 in 118FS-PO24) za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Omenjeni pozivi niso bili namenjeni samo industriji, baza podatkov Eko sklada pa ne vključuje ustreznega indikatorja (npr. šifra dejavnosti v skladu z SKD 2025), ki bi omogočal korekten ločen prikaz učinkov po posameznih sektorjih. V izračun tega kazalnika so bili vključeni samo projekti, ki so bili v skladu s podatki v bazi izvedeni v industrijskih objektih. Delitev na ETS in neETS ni bila mogoča. Vse skupaj je bilo leta 2025 v okviru pozivov za nove naložbe URE in OVE izplačanih 4,8 milijonov evrov nepovratnih sredstev, to je dvakrat več kot leto prej, od katerih jih je v kazalniku vključenih 31 %. Vsa sredstva, vključena v kazalniku, so obenem predstavljala 2,1 % vseh nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad izplačal tega leta, teh je bilo 78 milijonov evrov.

Vrednosti nepovratnih spodbud za ukrepe URE in rabe OVE, namenjenih industriji v okviru OP EKP za obdobje 2014–2020, zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče oceniti. V izračun kazalnika tudi niso vključeni podatki o kreditih s subvencionirano obrestno mero, ki jih Eko sklad zagotavlja tudi industriji neETS. Ravno tako niso vključeni podatki o morebitnih naložbah v URE in rabo OVE v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kjer je bil ukrep C3K9IC namenjen podpori razogljičenju, produktivnosti in konkurenčnosti podjetij. Poudarek pri razpisu JR INVEST2022-NOO je bil sicer na povečanju produktivnosti in konkurenčnosti, so pa morali projekti za prejem sredstev izkazovati tudi svoj prispevek k izboljšanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju izpustov TGP. Po podatkih SPIRIT Slovenija (Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije) je bilo s skupno 95,5 milijoni evrov sredstev podprtih 63 projektov, o morebitnih, ki bi bili prednostno namenjeni URE in rabi OVE, pa ni ločenih podatkov.

V Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (PEKP)^[1] Programu finančnih spodbud za naložbe v energetsko učinkovitost in razogljičenje v obdobju 2024–2030.^[2] Z njim je predvideno, da bo ukrepu namenjenih 12 milijonov evrov posojil in še 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev v obliki finančnega instrumenta – delnega odpisa glavnice, razpis pa zaenkrat še ni bil objavljen. Pozitivno je, da program jasno določa minimalne učinke naložb na področju energetske učinkovitosti stavb, kot so vsaj 20-odstotni prihranki primarne energije. Pri tem bo treba zagotoviti, da bo učinke podprtih projektov, povezane z doseganjem podnebnih ciljev, mogoče sistematično spremljati po različnih sektorjih (zasebne storitve, industrija). V okviru PEKP so cilji v okviru specifičnega cilja RSO2.1 zastavljeni na ravni zmanjšanja rabe primarne energije in izpustov TGP, vendar skupno za vse ciljne skupine, vključene v ta specifični cilj.

[1]     Verzija 4.2, marec 2026: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2026/05/sfc2021-PRG-2021SI16FFP…

[2]     Januar 2026: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MzIE/UZP/Program-financnih-spodbu…