Leta 2025 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,7 milijona evrov. S tem je bila 53 % višja kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, saj drugi programi zaenkrat ne omogočajo spremljanja neposredno doseženih učinkov projektov v industriji za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2025 izplačanih 22,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Leta 2024 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih 83,1 % vse toplote v sistemih DO. Glede na leto 2023 se je delež zmanjšal za 4,5 odstotne točke. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je leta 2024 znašal 20,5 %, kar je 0,7 odstotne točke manj kot leto prej, vendar 4,8 odstotne točke več kot leta 2016.

Od leta 2012 do leta 2024 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 109,3 %. Več kot tri četrtine tega povečanja, 77,2 %, je bilo doseženega v zadnjih petih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja letnih indikativnih vrednosti do leta 2030, zastavljenih v Posodobljenem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN 2024).

Raba končne energije v stavbah je leta 2024 znašala 1.475 ktoe in je bila 2 % višja od letne indikativne vrednosti, ki tako ni bila dosežena. V primerjavi z letom prej je ostala na približno enaki ravni, glede na leto 2005 pa se je zmanjšala za 23 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2024 znašali 1.100 kt CO₂ ekv, s čimer letna indikativna vrednost ravno tako ni bila dosežena.

Do leta 2025 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju doseženo skupno letno zmanjšanje rabe energije za 365 GWh, izpustov CO₂ pa za 92 kt. Intenzivnost vlaganj se je zaradi prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo leta 2025 zmanjšala.