Leta 2024 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih 83,1 % vse toplote v sistemih DO. Glede na leto 2023 se je delež zmanjšal za 4,5 odstotne točke. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je leta 2024 znašal 20,5 %, kar je 0,7 odstotne točke manj kot leto prej, vendar 4,8 odstotne točke več kot leta 2016.

Od leta 2012 do leta 2024 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 109,3 %. Več kot tri četrtine tega povečanja, 77,2 %, je bilo doseženega v zadnjih petih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja letnih indikativnih vrednosti do leta 2030, zastavljenih v Posodobljenem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN 2024).

Raba končne energije v stavbah je leta 2024 znašala 1.475 ktoe in je bila 2 % višja od letne indikativne vrednosti, ki tako ni bila dosežena. V primerjavi z letom prej je ostala na približno enaki ravni, glede na leto 2005 pa se je zmanjšala za 23 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2024 znašali 1.100 kt CO₂ ekv, s čimer letna indikativna vrednost ravno tako ni bila dosežena.

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo skoraj 74 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. 

Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2024 izgubilo 48 % vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 je bila Slovenija v spodnji polovici držav.

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.