Okoli dve tretjini prebivalcev Slovenije poroča o dobrem ali zelo dobrem zdravju, pri čemer ga prebivalci z višjimi dohodki ocenjujejo bolje kot prebivalci z nižjimi. Čeprav se samoocena zdravja v zadnjih letih izboljšuje, pa naraščata čezmerna telesna teža in debelost, delež prebivalcev, ki sadje in zelenjavo uživajo večkrat na dan, pa se zmanjšuje. Sicer pa se s težavami s čezmerno telesno težo in debelostjo srečujejo tudi v Evropski skupnosti.

Izpusti onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Ta je v letu 2024 prispeval kar 43 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2024 zmanjšali za 72 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 76 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2024 zmanjšali za 52 %.

Izpusti TGP v industriji so se leta 2024 v primerjavi z letom prej znižali za 1,7 %. Od leta 2019 dalje je v tem sektorju mogoče opaziti splošen trend zmanjševanja izpustov TGP. Izpusti v ETS podsektorju so se leta 2024 po petih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 6,1 %. Nasprotno so se izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija v primerjavi z letom 2023 zmanjšali za 11,2 %. Delež izpustov TGP iz podsektorja ETS v sektorju industrija je leta 2024 znašal 59,5 %, delež neETS izpustov pa 40,5 %. 

Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.

Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov v Sloveniji praviloma predstavljajo majhen delež izpustov v sektorju LULUCF, vendar so v posameznih letih zaradi večjih požarov lahko izrazito povečani. Največji izpusti v obdobju spremljanja so bili zabeleženi leta 2022, ko je na Goriškem Krasu pogorelo več kot 3.000 ha gozdnih površin. Zaradi višjih temperatur, pogostejših in izrazitejših suš ter vročinskih valov se lahko v prihodnje poveča tveganje za nastanek in širjenje gozdnih požarov, kar pomeni večjo negotovost pri emisijski bilanci ter možnost pogostejšega pojavljanja emisijskih vrhov.