Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na nekaterih merilnih mestih mestnega ozadja (Koper, Nova Gorica Grčna) in na višje ležečem merilnem mestu Otlica. Dolgoročni cilji za varovanje zdravja so preseženi na vseh merilnih mestih. Tudi opozorilna vrednost je v zadnjih letih presežena le na Primorskem in v višjih legah - Otlica. Na območju Primorske in na višje ležečih merilnih mestih beležimo najvišje ravni ozona zaradi ugodnejšega vremena in prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije.

Povprečne koncentracije dioksinov in dpPCB so v ribah in morski hrani največje med vsemi živili, sledijo jim živila živalskega izvora. Dolgoročna povprečna izpostavljenost slovenske populacije dioksinom zaradi uživanja rib ne presega tedenskega dopustnega vnosa (TWI), razen pri dojenčkih in malčkih, kar nakazuje na večje zdravstveno tveganje za najranljivejše skupine. Če upoštevamo samo uživalce rib, izpostavljenost dioksinom in PCB presega TWI v vseh starostnih skupinah.

Podatki za Slovenijo kažejo, da je v zadnjih petih letih zaradi bolezni dihal umrl en dojenček, in sicer v letu 2021, kar predstavlja 11,1 % vseh umrlih dojenčkov v tistem letu. Raziskave so pokazale, da je onesnaženost zraka povezana z večjo umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal. Vendar pa je ta povezava kompleksna, saj nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prisotnost alergenov, izpostavljenost cigaretnemu dimu, prehrana in življenjski slog.

Leto 2022 je bilo za proizvodnjo električne energije v Sloveniji izjemno, saj je bila zaradi težav z dobavami premoga proizvodnja iz trdnih goriv najnižja od leta 1992, suša pa je prav tako znižala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. To je pripeljalo do rekordnega deleža jedrske energije pri proizvodnji električne energije (42 %) in zelo nizke skupne proizvodnje (13,4 TWh), najnižje od leta 1999. Delež domače proizvodnje električne energije je bil 71 %, kar je pod ciljem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, letna proizvodnja pa za 40 % nižja od bruto rabe.

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo 17,4 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (62,1 %), sledijo travinje (13,5 %) in njive (10,5 %). Obseg pozidanih površin na VVO se povečuje, zmanjšan obseg njiv in večji delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč pa nakazujeta na pozitivne spremembe v smeri ekstenzifikacije rabe.