KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Več kot polovica gospodinjstev v Sloveniji je že uporabilo finančne spodbude za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ali o tem aktivno razmišlja. Indeks naklonjenosti gospodinjstev finančnim spodbudam, ki jih ponuja Eko sklad, se je pozitivno povečal za 4 indeksne točke od leta 2019 do leta 2022, ko je znašal 52 na lestvici od 0 do 100. Naklonjenost tem finančnim spodbudam je med regijami različna. Po eni strani poznavanje in zanimanje za storitve Eko sklada upada, po drugi strani pa narašča delež gospodinjstev, ki so se ponovno odločila za te storitve.

Neutral

Skupno gledano podatki potrjujejo jasno razporeditev zalog ogljika glede na rabo: organska/pozamočvirjena tla in rabe s stalno pokrovnostjo (barjanski travniki, trajni travniki, drevesno-grmovna vegetacija) dosegajo najvišje zaloge (približno 105–190 t/ha, z barjami na vrhu), sledijo ekstenzivni sadovnjaki (okrog 100 t/ha), medtem ko intenzivni sadovnjaki in vinogradi ostajajo v nižjem razponu (približno 59–94 t/ha). Njive so na srednji ravni, a z znaki povečevanja po letu 2020 (113,3 t/ha). Upoštevati je treba, da so nekateri segmenti (npr.

Neutral

Skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih 30 letih zmanjšala za skoraj dve tretjini — z 2.031 ton v letu 1992 na 733 ton v letu 2024. Hkrati se je zmanjšala tudi intenzivnost - poraba na hektar obdelovalnih zemljišč. S povprečnih 6,57 kg/ha v obdobju 2000–2010 je skupna poraba FFS na hektar njivskih površin in trajnih nasadov v letu 2024 znašala le še 3,63 kg/ha.

Good

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2024 zmanjšala za 41 %. Za 45 %  se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 25 kg P2O5 in 30 kg K2O. V obdobju 2014-2023 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (58 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha).

Bad

Okužbe s hrano ali črevesne nalezljive bolezni (ČNB) ostajajo pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in tudi globalno. Incidenco okužb s hrano oziroma ČNB v Sloveniji podobno kot v drugih državah ocenjujemo na osnovi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni.

Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju od 2014-2024 prijavljeni 1-2 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2015, 2017-2020 in v letu 2023-2024, ko prijav ni bilo. Zadnja prijava je bila zabeležena v letu 2022, in sicer v savinjski regiji. Izbruh je povzročil norovirus genotipa GII.6. Skupno je zbolelo 94 oseb, od tega sta bili dve osebi hospitalizirani. V obdobju 2014–2024 se je število obolelih gibalo 3-405.