KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.

Neutral

Leta 2024 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki povzročajo minimalne izpuste TGP, priključenih 67 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež zvišal za skoraj 2 odstotni točki. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 5,4 odstotne točke.

Bad

Leta 2025 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 57.118 m2 površin stavb javnega sektorja, kar je 38 % manj kot leto prej in najmanj v obdobju 2018–2025. V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2025 načrtovana energetska prenova 1.150.000 m2 površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bila prenovljena le dobra polovica te vrednosti oz. 578.145 m2. Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb iz EED se je z 11.

Good

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Neutral

Raba končne energije je leta 2024 znašala 4.594 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,4 %. Do zmanjšanja je prišlo samo v gospodinjstvih, za 1,6 %, v vseh ostalih sektorjih se je raba končne energije povečala: v industriji za manj kot odstotek, v storitvah za 2,8 %, ter največ, za 5,3 % v prometu. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 je bila raba končne energije nižja za 177 ktoe (- 3,7 %), s čimer je bila indikativna letna vrednost dosežena.

Bad

Specifični izpusti CO₂ novih osebnih vozil so leta 2024 znašali 127 g CO₂/km, leta 2025 pa so se zmanjšali na 117 g CO₂/km. K zmanjšanju je pomembno prispevalo povečanje deleža električnih osebnih vozil. Kljub temu ciljna vrednost za obdobje 2025–2029, ki znaša 93,6 g CO₂/km, še ni bila dosežena.

Leta 2024 so povprečni CO₂ izpusti vseh osebnih vozil znašali 157,5 g CO₂/km in so se glede na leto 2023 le minimalno spremenili. Ciljna vrednost za leto 2020, določena pri 152 g CO₂/km, tako še vedno ni bila dosežena.