KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Slovenci smo veliki ljubitelji mesa. Podatki za leto 2018 kažejo, da pojemo precej več mesa (92,6 kg) kot je evropsko povprečje (69,3 kg). Samooskrba z mesom je 80-odstotna, torej je treba meso uvažati; zlasti prašičje meso, ki ga tudi največ pojemo.

V svetovnem merilu je živinoreja drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov (TGP). IPCC zato poziva k spremembi ne samo kmetijskih praks, ampak tudi naših prehranskih navad.

Neutral

Od razpoložljivega dohodka je v veliki meri odvisna raven potrošnje sredstev gospodinjstev kot tudi varčevanje ali naložbe. Je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev. Razpoložljivi (neto) dohodek gospodinjstev v Sloveniji rahlo raste v zadnjih petih letih, zaradi tega hkrati narašča tudi prag tveganja revščine.

Bad

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, vse več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kot so denimo pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (Rebound effect).

Bad

Naše zdravje in okolje sta neposredno povezana. Izbor hrane vpliva tako na okolje kot na zdravje. Slovenci pri potrošnji hrane premalo posegamo po hrani, ki je koristna za naše zdravje. Jemo premalo zelenjave, polovica odraslih Slovencev se nezdravo prehranjuje. Narašča debelost, ki je v porastu pri starejših in tudi pri otrocih. Toda zdravstveno stanje v povprečju  Slovenci samoocenjujemo kot relativno dobro. Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih se samoocenjujejo nekoliko slabše.

Bad

Promet z osebnimi avtomobili v Sloveniji narašča, javni promet upada. Vzroki za večanje lastništva avtomobilov so predvsem predstave o večji fleksibilnosti in izboljšani mobilnosti ter nizki kakovosti javnega potniškega prometa. Delež slovenskih gospodinjstev, ki razpolagajo z osebnim avtomobilom se je leta 2007 povzpel na 80 %. Na drugi strani pa je število potnikov v mestnem javnem potniškem prometu skoraj polovico nižje kot leta 1990. Podatki za Osrednjeslovensko in Podravsko statistično regijo kažejo, da se več kot 70 % ljudi na delo vozi z osebnimi avtomobili.


SLEDI NAM

TWITTER