KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2018 znašal 38 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 1 evro cent boljše od indikativne letne ciljne vrednosti. V primerjavi z letom prej je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 5 evro centov subvencije manj. Ker se večina projektov energetske prenove stavb javnega sektorja izvaja v okviru OP EKP, je pričakovati, da bo finančni vzvod tudi v prihodnje ostal približno na ravni iz leta 2018, to pa bo leta 2020 predvidoma povzročilo zaostanek za ciljno vrednostjo.

Bad

Do leta 2018 je bilo z izvedbo ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 160 GWh, zmanjšanje izpusta CO2 pa za 39 kt. Vrednosti obeh kazalcev sedaj za indikativnima letnima ciljnima vrednostima zaostajata za 32 oz. 20 %, kar je nekoliko manj kot lani, ko sta bila zaostanka 38 oz. 32 %.

Good

Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2018 znašala 1,51 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 9 %. Leta 2018 je bilo prenovljenih dobrih 250.000 m2 površin, kar je občutno več kot leta 2017, še vedno pa zaostaja za vrednostmi letno prenovljenih površin v obdobju 2013−2015. Za doseganje cilja v letu 2020 bo treba v obdobju 2019−2020 celovito prenoviti še slabih 140.000 m2 površin javnih stavb letno.

Good

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2018 v primerjavi z letom prej še znižala, in sicer za slabo petino na 29,8 t CO2/mio EUR1995, kar je 17 % pod indikativnim letnim ciljem. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 59 %. Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi glede doseganja cilja za leto 2020.

Bad

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2018 znašal 1.234 GWh, kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 pa 165 kt. V primerjavi z letom prej sta bila tako zmanjšanje rabe energije kot tudi zmanjšanje izpusta CO2, dosežena v letu 2018, večja za 13 %. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2018 10 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje izpusta CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 47 kt ali 22 %.

Good

Specifični izpusti TGP v stanovanjskem sektorju so leta 2018 znašali 9 kg CO2 ekv/m2 ali 7 % manj kot leto prej. K zmanjšanju je v največji meri prispevalo zmanjšanje izpustov TGP iz rabe goriv v tem sektorju. Specifični izpusti so bili 10 % boljši od indikativne letne ciljne vrednosti, za doseganje zastavljenega cilja pa jih bo treba do leta 2020 zmanjšati še za 3 % oz. za 0,1 kg CO2 ekv/m2 na leto, kar ni bilo v obdobju 2010–2018 doseženo samo leta 2015, ko je prišlo do povečanja vrednosti kazalca.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2018 v primerjavi z letom prej zvišal za 2,1 % in je znašal 58,3 %, kar je najvišja vrednost v obdobju 2010−2018. K zvišanju je pripomoglo predvsem 9-odstotno zmanjšanje rabe goriv v široki rabi. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,7 odstotne točke, kar je nekoliko manj kot leto prej. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 61-odstotnega deleža OVE v rabi goriv v široki rabi, bo potrebno ta delež povečati za 2,7 odstotne točke, kar je na letni ravni primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2017.


SLEDI NAM

TWITTER