KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2017 znašal 40 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 2 evro centa boljše od indikativne letne ciljne vrednosti. Finančni vzvod se je glede na vrednosti v obdobju 2012−2015 bistveno izboljšal. Ker se večina projektov energetske prenove stavb javnega sektorja izvaja v okviru OP EKP, je pričakovati, da bo finančni vzvod tudi v prihodnje ostal približno na ravni iz leta 2017, to pa bo leta 2020 predvidoma povzročilo zaostanek za ciljno vrednostjo.

Bad

Do leta 2017 je bilo z izvedbo ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 128 GWh, zmanjšanje emisije CO2 pa za 29 kt. Vrednosti obeh kazalcev sedaj za indikativnima letnima ciljnima vrednostima zaostajata že za 35 oz. 30 %. Glede na predvideno izvajanje ukrepov leta 2018 pričakujemo, da bodo vrednosti obeh kazalcev tudi v prihodnje naraščale, vendar pa trenutno kaže, da zaostanka pri doseganju ciljev, ki je posledica manjše intenzivnosti vlaganj v obdobju 2015–2017, do leta 2020 verjetno ne bo mogoče nadoknaditi.

Good

Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2017 znašala že 1,36 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 15 %. Leta 2017 je bilo prenovljenih slabih 99.000 m2 površin, kar je napredek glede na leto 2016, še vedno pa bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Za doseganje cilja v letu 2020 bo treba v obdobju 2018−2020 celovito prenoviti še 145.000 m2 površin javnih stavb letno.

Good

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2017 v primerjavi z letom prej zmanjšala, in sicer za skoraj četrtino na 36,4 t CO2/mio EUR1995, kar je 3 % pod indikativnim letnim ciljem. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za polovico. Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi glede doseganja cilja za leto 2020.

Bad

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2017 znašal 1.059 GWh, kumulativno zmanjšanje emisije CO2 pa 146 kt. V primerjavi z letom prej je bilo zmanjšanje rabe energije, doseženo v letu 2017, večje za 10 %, zmanjšanje emisije CO2 pa za 41 %. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2017 7 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje emisije CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 39 kt ali 21 %.

Good

Specifične emisije TGP v stanovanjskem sektorju so leta 2017 znašale 9,9 kg CO2 ekv/m2 ali 3 % manj kot leto prej. K zmanjšanju je v največji meri prispevalo zmanjšanje emisij TGP iz rabe goriv v tem sektorju. Specifične emisije so bile 8 % pod indikativno letno ciljno vrednostjo, za doseganje zastavljenega cilja pa jih bo treba do leta 2020 zmanjšati še za 11 % oz. za 0,4 kg CO2 ekv/m2 na leto, kar je nekoliko več od zmanjšanja, doseženega v zadnjem letu.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2017 v primerjavi z letom prej povečal za 2,5 % in je znašal 57,1 %, kar je najvišja vrednost v obdobju 2010−2017. K povečanju je predvsem pripomoglo 6,4-odstotno zmanjšanje rabe goriv v široki rabi. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,9 odstotne točke. Da bi dosegli cilj za leto 2020, bo potrebno delež OVE v rabi goriv v široki rabi povečati še za 3,9 odstotne točke, ali približno 1,3 odstotne točke na leto, kar je primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2017.


TWITTER