KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Rezultati raziskave REUS 2019 kažejo, da je avtomobil primarno prevozno sredstvo v mestu bivanja in zunaj mesta. V primerjavi z obdobjem 2010-2017 se je statistično značilno povečal delež anketiranih gospodinjstev, ki poleg vožnje z avtomobilom še pešačijo ali kolesarijo in poleg primarnega prevoznega sredstva uporabljajo javni potniški prevoz. Izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih.

Neutral

Rezultati javnega mnenja kažejo, da se je v obdobju od 2010 do 2019 statistično značilno povečal delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup vozila na električni ali hibridni pogon. Statistični podatki o registraciji vozil kažejo, da se je v obdobju od 2014 do 2019 rahlo povečal tudi delež prvih registracij novih vozil na električni in hibridni pogon. V primerjavi deleža novih registriranih električnih avtomobilov v 20 evropskih državah se Slovenija uvršča nekje na sredino.

Neutral

Velika večina registriranih osebnih avtomobilov uporablja konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vseh vozil na alternativni pogon se je v obdobju od 2014 do 2019 sicer povečal, vendar je še vedno statistično nepomemben. Iz primerjave rezultatov raziskave mnenja gospodinjstev o vrsti goriva pri avtomobilu, ki ga nameravajo kupiti, in podatkov o prvi registraciji novih osebnih vozil je razvidno, da je delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup vozila na alternativni pogon veliko večji od deleža dejanskih registracij novih vozil na alternativni pogon.

Bad

Ocena zunanjih stroškov prometa v Sloveniji za leto 2002 se giblje med 6 in 9,8 % BDP, kar je na ravni povprečja EU-15 (7 %). Veliko večino (čez 90 %) vseh zunanjih stroškov prometa v Sloveniji povzroča cestni promet.

Bad

Uvajanje biogoriv v Sloveniji in cilji na tem področju zaostajajo za referenčnimi vrednostmi iz Direktive EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu. Odmike od referenčnih vrednosti se v Sloveniji argumentira z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv, z nesorazmerji med cenami mineralnih goriv in biogoriv, obremenitvijo biogoriv s trošarino in s tem z nestimulativnimi tržnimi razmerami, ki ne spodbujajo potrošnikov/končnih uporabnikov k uporabi biogoriv.

Bad

Delež izdatkov za osebno mobilnost se po gospodinjstvih skozi čas skorajda ne spreminja. Skupine prebivalstva višjih dohodkovnih razredov ter prebivalstvo gospodarsko razvitejših držav porabijo več finančnih sredstev za nakup vozil in osebno mobilnost, kot skupine prebivalstva nižjih dohodkovnih razredov in prebivalstvo gospodarsko manj razvitih držav. V Sloveniji so gospodinjstva v letu 2014 porabila 16%   gospodinjskih sredstev za osebno mobilnost, od tega 12% za delovanje in 3% za nakup vozil. Manjši delež, nekaj več kot 1%, je bilo namenjenih javnemu prevozu.

Neutral

V letu 2015 se nadaljuje trend padanja cen naftnih derivatov. Cena dizelskega goriva D2 se je, v primerjavi z letom 2014, znižala kar za 14,6 %, cena bencinskega goriva NMB 95 za 16,6 %, cena avtoplina UNP pa kar za 20,7 %. Na cene pogonskih goriv neposredno vplivajo gibanje cen na širšem evropskem trgu, spremembe obdavčitev ter uvajanje in odpiranje trgov.

Good

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v Sloveniji nima tradicije, vendar se v zadnjih letih stvari premikajo na bolje. Z vstopom v EU se je pričelo uveljavljanje celostnega pristopa k načrtovanju prometa tudi v Sloveniji. Vedno več občin se odziva na spodbude EU in Ministrstva za infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.

Neutral

Onesnažen zrak je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, ki v EU v povprečju vpliva na 400.000 prezgodnjih smrti in Evropejce v povprečju stane več kot 166 milijard EUR letno. Na primeru Ljubljane in Maribora znašajo zunanji stroški onesnaženega zraka skoraj 271 milijonov EUR na letni ravni. Ocena zunanjih stroškov zaradi onesnaženosti zraka iz prometa se nekoliko znižuje in je odvisna od višanja konkurenčnosti javnega prevoza, implementacije ukrepov za omejevanje osebnega prometa na fosilna goriva in elektrifikacije voznega parka v mestih.  

Good

Načrti za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji zajemajo številne ukrepe. Ključno je, da država zagotavlja financiranje ukrepov in s tem izvajanje ukrepov ter posledično izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. V letu 2019 je bilo za kar 15,56 milijonov  EUR več izplačanih naložb, kot v letu 2014. Največ naložb je bilo v obdobju od 2014 do 2019 v kotle na lesno biomaso, sledijo jim naložbe v toplotne črpalke.


SLEDI NAM

TWITTER