Delež izdatkov za osebno mobilnost se po gospodinjstvih skozi čas skorajda ne spreminja. Skupine prebivalstva višjih dohodkovnih razredov ter prebivalstvo gospodarsko razvitejših držav porabijo več finančnih sredstev za nakup vozil in osebno mobilnost, kot skupine prebivalstva nižjih dohodkovnih razredov in prebivalstvo gospodarsko manj razvitih držav. V Sloveniji so gospodinjstva v letu 2014 porabila 16%   gospodinjskih sredstev za osebno mobilnost, od tega 12% za delovanje in 3% za nakup vozil. Manjši delež, nekaj več kot 1%, je bilo namenjenih javnemu prevozu.

V letu 2015 se nadaljuje trend padanja cen naftnih derivatov. Cena dizelskega goriva D2 se je, v primerjavi z letom 2014, znižala kar za 14,6 %, cena bencinskega goriva NMB 95 za 16,6 %, cena avtoplina UNP pa kar za 20,7 %. Na cene pogonskih goriv neposredno vplivajo gibanje cen na širšem evropskem trgu, spremembe obdavčitev ter uvajanje in odpiranje trgov.

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v Sloveniji hitro pridobiva na veljavi. Po vstopu v EU se je pričelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa je doživel hiter napredek. Vedno več občin se odziva na spodbude EU in Ministrstva za infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.

Uvajanje novih tehnologij, z namenom zmanjševanja izpustov iz prometa, se je v zadnjem obdobju (2011-2020), tako v Sloveniji kot tudi v evropskih državah, močno povečalo med vsemi kategorijami vozil. Nove tehnologije se najhitreje uvajajo pri avtomobilih na dizelski pogon. Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov je v Sloveniji in v evropskih državah v najmanjši meri prisotno med mopedi in motocikli. V Sloveniji izstopa visok delež mestnih avtobusov ter težkih tovornih vozil, ki uporabljajo naprednejše, okolju prijaznejše tehnologije.