KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

Slovenija je v prvem desetletju tega stoletja večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij v prometno infrastrukturo po letu 2008 bistveno zmanjšal. Država od leta 2010 večji delež sredstev namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega omrežja. Delež investicijskih sredstev v prometno infrastrukturo namenjenih železnici je leta 2015 znašal kar 58 %, kar je nad povprečjem držav EEA-33.

Bad

Raba energije v prometu v zadnjih letih z izjemo 2019 narašča. Glede na 2000 je bila raba višja za 58 %, zlasti na račun povečanja cestnega prometa, ki predstavlja kar 97 %. Med gorivi se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež katerega se še povečuje.

Bad

Ocena zunanjih stroškov prometa v Sloveniji za leto 2002 se giblje med 6 in 9,8 % BDP, kar je na ravni povprečja EU-15 (7 %). Veliko večino (čez 90 %) vseh zunanjih stroškov prometa v Sloveniji povzroča cestni promet.

Neutral

Tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije se le delno zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje. Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje je še vedno na razmeroma nizki ravni, čeprav so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad in se ne odraža vedno v spremembah vedenja prebivalcev.

Bad

Podatki o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih kažejo, da so ta prekomerno onesnažena predvsem z NO2 in delci PM10. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016 pa se je stanje onesnaženja z NO2 ponovno poslabšalo.

Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2019 prispeval kar 44 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2019 zmanjšali za 65 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 72 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2019 zmanjšali za 44 %.

Bad

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v Sloveniji med leti 1986 - 2019 skoraj potrojili.  Tudi v EU izpusti TGP iz prometa v povprečju presegajo gospodarsko rast, vendar bistveno manj kot v Sloveniji; v obdobju 1990-2019 so v EU-28 narasli za 23,6 %. Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP iz prometa. Večinski delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP (33 % leta 2019) in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.

Neutral

Čeprav letno število smrtnih žrtev cestnega prometa v Sloveniji že desetletja upada in se je v zadnjih 20 letih več kot prepolovilo, je še zmeraj previsoko – prometne nesreče so v zadnjih desetih letih v povprečju zahtevale več kot 190 življenj na leto. Število umrlih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih upada. Takšen pozitiven trend je značilen tudi za večino drugih evropskih držav.

Bad

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, doživlja v Sloveniji nadpovprečno hitro rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Od leta 2008 dalje lastništvo osebnih avtomobilov v Sloveniji sicer raste počasneje, kar je posledica gospodarske recesije. Tudi stopnja motorizacije (izražena v številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev) v Sloveniji presega povprečno stopnjo motorizacije EU, hkrati pa presega tudi stopnjo motorizacije v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.

Bad

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v Sloveniji povečala s 6,8 let (leta 1992), na 9,4 let v letu 2014. Spremenila se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov, saj se je delež osebnih avtomobilov, starejših od 12 let, leta 2015 v primerjavi z letom 2001 več kot podvojil; delež avtomobilov, starih manj kot tri leta pa zmanjšal skoraj za polovico.


SLEDI NAM

TWITTER