KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Vsebnosti kovin in dušika so povečane v okolici večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo daljinskemu transportu, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. V letu 2006 so bile koncentracije dušika med vsemi državami, ki so vključene v projekt, najvišje v Sloveniji.

Neutral

Levkemija je najpogostejši rak v otroštvu. Predstavlja 25 do 30 % vseh na novo odkritih rakavih bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let v svetu. Vzročni mehanizmi za nastanek levkemije pri otrocih so slabo poznani.

Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca malignega melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu.

Bad

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok.

Neutral

Ocenjeni povprečni vnosi kovin (svinca, kadmija, živega srebra) v človeško telo s hrano ne presegajo dopustnih referenčnih vnosov. Vsebnosti kovin v izbranih kategorijah živil zelo redko presegajo z zakonodajo postavljene mejne vrednosti, vendar občasna preseganja obstajajo in taka živila pogosto izvirajo z bolj industrijsko onesnaženih področij. Zavzemati se je treba za redno spremljanje kovin v živilih ter za ustrezne trajnostne ukrepe v primeru večkratnih preseganj.

Neutral

Koncentracija dioksinov v človeškem mleku je v Sloveniji nizka in primerljiva s koncentracijami v sosednjih državah. Dolgoročne vsebnosti dioksinov v človeškem mleku bo mogoče spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni biomonitoring na nacionalni ravni.

Neutral

Zaradi visoke vsebnosti svinca v okolju je bilo območje Zgornje Mežiške doline leta 2007 razglašeno kot degradirano območje in deležno posebne sanacije s ciljem zaščititi zdravje ljudi, še posebej otrok. Podatki kažejo, da se je obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline s svincem v prvih letih izvajanja sanacijskih ukrepov hitro izboljševala, po letu 2010 pa ne več. Prevalenčna študija vsebnosti svinca v krvi otrok iz Mežiške doline je v letu 2018 pokazala celo višje vrednosti, kot študija izvedena leta 2013.

Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v državi je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Zasavski in Pomurski, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2011–2017). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 74/100.000 prebivalcev v letu 1999 na 62/100.000 prebivalcev v letu 2017. 

Good

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu.

V letih od 2011 do 2015 je bilo v Sloveniji prijavljenih 365 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (170).

Sledijo izbruhi povzročeni s hrano (33).

Bad

Ena od posledic vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. V letu 2013 smo imeli 3 vročinske valove. V času vročinskih valov se je povečalo število umrlih, kar lahko delno pripišemo obremenitvi s toploto. V letu 2013 je bilo v obdobju vročinskih valov povprečno 52 umrlih/dan ter 48 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov.


TWITTER