KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

V Sloveniji se hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo večje izdatke in s tem večji vpliv na okolje. Hkrati prihaja do siromašenja dela prebivalstva, saj več kot polovica gospodinjstev, denimo, ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov. Kljub temu so ljudje relativno zadovoljni s svojim življenjem. Priča smo hitremu staranju prebivalcev.

Potrebni so novi vzorci potrošnje ter družbene novosti, ki ločujejo ustvarjanje blaginje in kakovosti življenja od degradacije okolja.
 

Bad

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.

Neutral

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije. Poraba po letu 2003 rahlo pada, predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003. Največ energije se porabi za ogrevanje prostorov, sledijo pa poraba energije za ogrevanje sanitarne vode, poraba električne energije za druge namene (npr. za razsvetljavo, za električne naprave…) in poraba energije za kuhanje.

 

Bad

Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča in je v letu 2015 znašala 3.205 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Na primer pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, CD naprave, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne znižuje, saj število naprav v gospodinjstvih narašča, kar prispeva tudi k naraščanju količine odpadkov.

Bad

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva na člana porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pa  sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj 46 % izdatkov od vseh življenjski potrebščin. V najnižjih dohodkovnih skupinah se pojavlja energetska revščina. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti CO2 v zrak in od vseh dejavnosti v povprečju plačujejo največ okoljskih davkov.

Bad

Poraba živil je v letu 2015 glede na leto 2000 padla v vseh kategorijah (razen pri vodi in pivu). Eden od možnih razlag za ta upad so spremenjene prehranjevalne navade. Rezultati raziskav kažejo, da so za večino kategorij vplivov porabljena živila z največjo obremenitvijo okolja mesni izdelki (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečni izdelki (sir, mleko in maslo). Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni.

Good

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Eko inovacijski sestavljeni indeks 2017 za Slovenijo razkriva, da Slovenija v vseh petih komponentah indeksa deluje precej dobro in celo nad povprečjem EU razen v komponenti učinkovitosti rabe virov.

Bad

Naša družba, njeni sistemi proizvodnje in potrošnje, temelji na rabi surovin, kot so biomasa, fosilna goriva in minerali. S povečanjem ekstrakcije surovin se povezani okoljski in družbeni vplivi približujejo k ali že presegajo naravne meje.

Po razpoložljivih podatkih OZN Slovenija v obdobju 1990 do 2015 ni dosegla ločitve gospodarskega razvoja od porabe surovin.

Leta 2015 je le pet držav EU: Nemčija, Avstrija, Slovenija, Belgija in Nizozemska v reciklažo oddalo vsaj polovico svojih komunalnih odpadkov.

Neutral

V Slovenijo iz leta v leto prihaja vse več tujih turistov, medtem ko so zasebna potovanja domačega prebivalstva v skoraj desetletnem opazovanem obdobju bolj ali manj konstantna. Podatki tudi kažejo, da sta dohodek in pa velikost gospodinjstev pomemben razlog za (ne)odhod na potovanje. V letu 2018 si več kot ena četrtina (28,3 %) Evropejcev ni mogla privoščiti letnega tedenskega dopusta izven doma, medtem ko je bilo takih Slovencev dobra petina (21,8 %).

Good

Slovenija je z nacionalnim programom Zelena shema slovenskega turizma v zadnjih nekaj letih dosegla veliko mednarodno priznanje in prepoznavnost kot zelena destinacija, čemur je posledično sledil tudi vsako leto večji prihod tujih turistov. Hkrati so se v Sloveniji, med drugim, razvile turistične dejavnosti na kmetijah, ki že v svoji biti ponujajo tesnejši stik z naravo in ljudmi.


TWITTER