KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Velika in srednja oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po več kot 1.000 ljudi (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1.000 prebivalcev (zlasti po 50-500 prebivalcev), saj so v velikem deležu fekalno onesnažena, podobno tudi oskrbovalna območja s površinsko vodo, med katere z vidika tveganja za zdravje prištevamo kraške vire pitne vode.

Good

Kakovost celinskih kopalnih voda v Sloveniji je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.

Good

Podzemna vode je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije. Na mnogih merilnih mestih je
ugotovljen statistično značilen trend zmanjševanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina, kar pripisujemo pozitivnim učinkom prepovedi njune rabe.

Neutral

Dobro kemijsko stanje je določeno za 96 % vodnih teles površinskih voda, slabo kemijsko stanje pa za pet vodnih teles morja zaradi tributilkositrovih spojin. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi oz. prednostno nevarnimi snovmi.

V obdobju 2009 – 2015 je za 59 % vodnih teles površinskih voda ocenjeno, da dosegajo dobro ekološko stanje. Hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost sta glavna vzroka za zmerno ali slabše ekološko stanje površinskih voda. V primerjavi s preteklim obdobjem 6 % več vodnih teles dosega dobro stanje.

Neutral

Vodovarstvena območja obsegajo 347.000 hektarov ali 17 % ozemlja.

Bad

Slovenija spada v skupino EU držav, ki so bolj onesnažene z delci PM10. Povprečna letna koncentracija PM10 namreč presega mejno vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje ljudi (20 µg PM10/m3). Še posebej so onesnaženemu zraku izpostavljeni starejši in otroci, ki so ranljivejša družbena skupina.

Bad

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok.

Neutral

Otroci v osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Nova Gorica le delno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 16 vrtcev in 12 osnovnih šol ni pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 3 šolah in 5 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena na najbolj izpostavljeni fasadi.

Neutral

Od 34 vrtcev in 22 osnovnih šol pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ni presežena z vseh strani stavbe. Pri 12 osnovnih šolah in 24 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v mestu Maribor v teh 12 osnovnih šolah 4.097 učencev, v 24 vrtcih pa 2.909 otrok.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let ostaja na isti ravni in je močno odvisna od vremenskih razmer. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. Vsota prekoračitev v letu 2017 je na desetih merilnih mestih v celinski Sloveniji presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto.


TWITTER