KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Količina nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je po letu 2007, ko so bile dosežene najvišje vrednosti, pričela upadati. Leta 2009 jih je nastalo 5,85 milijonov ton. Količina predelanih odpadkov v zadnjih letih narašča, odloži se jih vedno manj.

Neutral

Na snovno produktivnost v Sloveniji zelo vpliva gradbena dejavnost. Poraba nekovinskih mineralnih surovin ima velik vpliv predvsem zaradi teže teh proizvodov. Najnižja je bila leta 2007, nato pa je z upadom gradbene dejavnosti začela naraščati. Leta 2014 je znašala 1, 34 EUR/kg. Vendar je še vedno pod EU povprečjem (1,98 EUR/kg leta 2014).

Neutral

Zaskrbljenost vprašanih zaradi okoljskih problemov je dokaj visoko izražena, vendar obstaja razkorak med deklarativnim izražanjem skrbi za varstvo okolja in njihovo dejansko prakso oziroma vedenjem v vsakdanjem življenju.

Bad

V Sloveniji je obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih naraščal, predvsem na račun najbolj netrajnostnih načinov - avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi zelo upadel, še posebej z avtobusnimi prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo.

Bad

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU skokovito narasel, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2014 povečal za približno 80 %. Njegova rast se je v Sloveniji, razen v letelaskem prometu, nadaljevala kljub gospodarskim težavam v EU. Po letu 2011 se delež cestnega prometa ustali. Z okoljskega vidika je rast cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo zaskrbljujoča zaradi onesnaževanja ozračja in prispevka tranzita k izpustom toplogrednih plinov.

Bad

Podatki o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih kažejo, da so ta prekomerno onesnažena predvsem z NO2 in delci PM10. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se v povprečju izboljšuje, predvsem od pojava gospodarske recesije 2008 in zmanjšanja obsega potniškega prometa.

Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2014 prispeval kar 52 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 46 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 63 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2014 zmanjšali za 18 %.

Bad

Izpusti toplogrednih plinov iz prometa so se v Sloveniji do leta 2014 povečali za 166 % glede na leto 1986. Tudi v EU so izpusti TGP po znižanju v obdobju 2008-2013 znova narasli; v obdobju 1990-2014 so narasli za 13 % (v Sloveniji pa v tem času za slabih 97%). Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP. Delež, ki ga imajo izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP (32,5 % leta 2014) in ne dovolj učinkovit ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.

Bad

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v Sloveniji povečala s 6,8 let (leta 1992), na 9,4 let v letu 2014. Spremenila se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov, saj se je delež osebnih avtomobilov, starejših od 12 let, leta 2015 v primerjavi z letom 2001 več kot podvojil; delež avtomobilov, starih manj kot tri leta pa zmanjšal skoraj za polovico.


TWITTER