KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008–2012 okoli 19 % nižji kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj za leto 2012 presegla za 3 %.

V letu 2017 so se, glede na leto 2016, slovenski izpusti TGP znižali za 1,3 % in tako je Slovenija še vedno na dobri poti, da doseže v okviru EU zastavljen cilj. V letu 2017 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 10,8 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Bad

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi topljenje ledenikov), višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

Bad

Hitrejše krčenje Triglavskega ledenika, ki se je pričelo v 2. polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo do začetka 21. stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje Triglavskega ledenika se je konec prve dekade 21. stoletja prehodno upočasnilo. Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi, a le takrat, ko se ta kopiči enakomerno skozi vso snežno sezono.

Neutral

Podatki za Evropo kažejo, da se dolžina letne rastne dobe, ne glede na metodologijo obdelave podatkov, podaljšuje skoraj po vsej Evropi. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi medtem, ko so spremembe manjše v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Podobno se tudi v Sloveniji dolžina letne rastne dobe, ki je določena z dolžino obdobja med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga, podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje.

Bad

V obdobju 1961–2018 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Število ledenih dni kaže na trend upadanja.

Good

Skupni Izpusti toplogrednih plinov se bodo do leta 2020, glede na leto 2015, povečali, po tem pa zmanjševali. Izpusti iz virov, ki niso vključeni v trgovanje s pravicami do emisij TGP, do leta 2020, so znatno nižji od ciljnih vrednosti.

Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij se bo količina letnih padavin rahlo povečala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj padavin pa bo poleti.  

Bad

Ena od posledica vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. V letu 2017 smo imeli 10 vročinskih valov. V času vročinskih valov v letu 2017 se število umrlih ni povečalo, celo nekoliko se je zmanjšalo. V letu 2017 je bilo poleti v obdobju vročinskih valov povprečno 48 umrlih/dan ter 49 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. Število in dolžina vročinskih valov se bosta v prihodnosti povečevala.


TWITTER