KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 okoli 19 % nižje kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj presegla za 3 %.

V letu 2015 so se slovenski izpusti TGP povečali za 1,3% glede na leto 2014, vendar je  Slovenija še vedno na dobri poti, da doseže cilj, ki ga ima v okviru EU. V letu 2015 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS  za 13,4 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Bad

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja nadaljevalo, količina letnih padavin se ne bo bistveno spremenila, manj padavin pa bo poleti.

Bad

Hitrejše krčenje Triglavskega ledenika, ki se je pričelo v 2. polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se začele pojavljati sredi ledenika posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje Triglavskega ledenika je v 21. stoletju počasnejše.  Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi.

Neutral

Podatki za Evropo kažejo, da se dolžina letne rastne dobe, ne glede na metodologijo obdelave podatkov, podaljšuje skoraj po vsej Evropi. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi medtem, ko so spremembe manjše v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Podobno se tudi v Sloveniji dolžina letne rastne dobe, ki je določena z dolžino obdobja med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga, podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje.

Bad

V obdobju 1961–2015 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izenačena doslej najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Število ledenih dni kaže na trend upadanja. Bolj kot temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča).

Good

Skupni Izpusti toplogrednih plinov se bodo do leta 2020, glede na leto 2015, povečali, po tem pa zmanjševali. Izpusti iz virov, ki niso vključeni v trgovanje s pravicami do emisij TGP, do leta 2020, so znatno nižji od ciljnih vrednosti.