KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

V letu 2018 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje je zavzemalo dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. V obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja).

Bad

Leta 2017 smo v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) v skupni površini 3422,7 ha, med katerimi prevladujejo območja industrijskih in obrtnih dejavnosti. Povprečna velikost posameznega FDO je znašala 3,2 ha.

Poleg cilja preprečevanja nastajanja novih FDO ter zmanjševanja obsega razvrednotenih površin, ostaja ključen cilj njihova okoljska sanacija in prenova, dolgoročno pa vzpostavitev sistema prostorskega razvoja, ki bo težil k ničelni pozidavi kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Bad

V obdobju od leta 2008 do 2012 smo še naprej priča povečevanju obsega pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal v Sloveniji predstavljajo 5,4 %. Po stopnji pozidanosti izstopata Podravska in Osrednjeslovenska statistična regija. Obstoječi podatkovni viri ne omogočajo natančnega količinskega ovrednotenja procesa pozidave.

Neutral

Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež bruto iztoka iz države, v letu 2014 je letni indeks WEI okoli 2%, gledano na obdobno povprečje pa okoli 3% Trend obdobnega indeksa porabe vode sicer kaže rahlo povečevanje, vendar trend ni statistično značilen.

Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 120 % ali iz 38 milijonov m3 (v letu 2002) na skoraj 46 milijonov m3 (v letu 2017). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2017 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 70 % odpadne vode ali 104 milijone m3 odpadne vode.

Neutral

Leta 2008 se je nadaljeval trend zmanjševanja letnih količin odloženih odpadkov tako na odlagališčih, ki so javna infrastruktura, kot tudi na tistih v upravljanju industrije. Na odlagališčih, ki so javna infrastruktura je bilo leta 2008 odloženih 835,3 tisoč ton na tistih v upravljanju industrije pa 207,8 tisoč ton odpadkov.

Neutral

Delež zbranega odpadnega olja je glede na količino prodanega olja od leta 2004 iz 15 % zrasel na 30 % v letu 2007, kar je tudi cilj. Tudi v letih 2008 in 2009 se je ta delež gibal nad 30 %. V zadnjih letih se povečuje tudi predelava oz. sežig odpadnega olja glede na odstranjeno olje, kar kaže na uporabo tega odpadka kot vir dodatnega energenta.

Good

Po sprejetju predpisa, ki ureja odpadke iz zdravstva, so se zbrane količine teh odpadkov povečale. Predvideva se tudi povečanje zbranih količin odpadnih zdravil saj bo do konca leta 2009 vzpostavljeno zbiranje tudi v lekarnah.

Good

Količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. Največ odpadnega jedilnega olja izvozimo v druge članice EU na predelavo v biodizel. V Sloveniji se zaenkrat proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni ne izvaja.

Bad

Zbrane količine organskih kuhinjskih odpadkov, so se po uveljavitvi predpisa več kot podvojile, vendar ravnanje z njimi še ne poteka skladno s cilji. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem pri kompostiranju, saj leta 2008 ni bilo pridobljeno nobeno okoljevarstveno dovoljenje za to dejavnost.


TWITTER