KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih Slovenije se v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi leti z največjo intenziteto pojava po letu 1982 se jih kar 7 uvršča v obdobje po letu 2000, med njimi izraziteje izstopajo leta 2012, 2002 in 2003. Najdaljše trajanje hidrološke suše podzemne vode je bilo značilno za obdobje med leti 2002 in 2004. Suše z največjo intenziteto pojava najpogosteje beležimo v zimskih in pomladnih mesecih, močno sušo pa spomladi in poleti.

Bad

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. V zadnjih dvajsetih letih smo beležili kar 6 suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za kmetijsko sušo predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (»rapidne suše«), ki se pojavljajo zlasti ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti.

Bad

Suša v tleh ključno vpliva na razvoj rastlin in posledično na gospodarske panoge (gozdarstvo, kmetijstvo, …). Kazalca števila sušnih dni in trajanja sušnih obdobij v posameznih letih kažeta naraščanje še posebej po letu 1990. Podobno kaže analiza vpliva podnebnih sprememb do 2100, kjer se nakazuje, da se bo primanjkljaj vode v tleh v prihodnje še povečal. Povečala se bosta število in trajanje suš.

Neutral

Najbolj rodovitna kmetijska tla se v Sloveniji večinoma nahajajo na območjih, ki so s stališča izpiranja nitratov v podzemne vode najbolj ranljiva. To so predvsem območja vodnih teles podzemnih voda Krške, Dravske in Murske kotline, kjer v podzemni vodi ugotavljamo presežene koncentracije nitratov. Za ta območja so pretežno značilna plitva tla do globine 50 cm ter velik delež njiv v strukturi rabe tal, kar neugodno vpliva na nevarnost onesnaženja podzemnih voda z nitrati iz kmetijstva.

Bad

Vsote ostankov sredstev za varstvo rastlin ter njihovih razgradnih produktov (metabolitov) kažejo na večini vodonosnikov v Sloveniji trend zmanjševanja, kar je predvsem posledica padanja koncentracij atrazina in njegovega metabolita desetilatrazina. Ravno tako se zmanjšuje število posameznih aktivnih snovi in njihovih razgradnih produktov, ki presegajo mejno vrednost za posamezne aktivne snovi, 0,1 µg/l.

Neutral

V Sloveniji vodovarstvena območja predstavljajo 17 % celotnega ozemlja. Od tega 61 % predstavlja gozd, 30 % kmetijska zemljišča, 6 % urbane površine ter 3 % druge površine. Od kmetijskih zemljišč na VVO je 49 % trajnih travnikov in pašnikov, 36 % njiv, po 5 % pa trajnih nasadov, kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter ostalih kmetijskih zemljišč. V obdobju 2002-2011 so se povečale površine gozda (za 1,3 %) in urbanih zemljišč (za 2,3 %), zmanjšale pa površine kmetijskih zemljišč (za 1.228 ha, oziroma 1,2 %).


SLEDI NAM

TWITTER