KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na različne procese razvrednotenja tal. Te procese zmanjšuje pokritost tal s poljščinami in žetvenimi ostanki, odvisni so predvsem od setvene sestave. V Sloveniji je bila pokritost v letih 1992–2008 precej stalna (od 62,7 % do 73,1 %), kaže pa se počasen trend povečevanja pokritosti tal. Med skladiščnimi zmogljivostmi za organska gnojila prevladujejo kombinirana za skladiščenje hlevskega gnoja in tekočega živinskega gnojila, na večini kmetij pa omogočajo skladiščenje slednjega za več kakor šest mesecev.

Neutral

Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami članicami EU še vedno nižjo raven specializiranosti kmetijstva. To se kaže v številu specializiranih kmetijskih gospodarstev in površini kmetijskih zemljišč, ki jo ta gospodarstva obdelujejo. Medtem ko je za rastlinsko pridelavo značilna razmeroma intenzivna specializacija v vrtnarstvu in zmerna specializacija v poljedelstvu, pa v živinoreji poteka predvsem pri reji travojede živine.

Good

Kmetijstvo je v letu 2013 prispevalo 96,8 % skupnih izpustov amonijaka. Od leta 1990 do 2014 so se izpusti amonijaka v Sloveniji zmanjšali za 19,9 %. V zadnjih letih se izpusti amonijaka v Sloveniji gibljejo približno 20 % pod mejo, ki jo določajo sprejete mednarodne obveznosti (20.000 t letno). Dosegamo tudi cilj, ki ga za leto 2020 določa dopolnjen Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (- 1 % glede na leto 2005).

Good

Izpusti toplogrednih plinov, predvsem metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2014 v kmetijstvu zmanjšali za 15,6 %. K zmanjšanju je najbolj prispeval manjši obseg reje goveda, prašičev in perutnine ter izboljšani načini ravnanja z živinskimi gnojili.

Neutral

Skupno število registriranih sort (vpisane v sortno listo RS) se je pri strnih žitih, koruzi in krompirju od leta 2011 zmanjšalo, v istem obdobju se je povečalo število sort oljnic, tudi na račun domačih sort, ki so vpisane kot ohranjevalne sorte. Število drugih skupin poljščin je ostalo na podobni ravni. Pri rži, tritikali in ovsu je delež petih v pridelavi najbolj razširjenih sort 100%. Pri drugih poljščinah se deleži petih najbolj razširjenih sort pri posamezni vrsti gibljejo od 30% pri krompirju do 80% pri navadnem ječmenu.

Bad

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 11 od skupno 12 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 14 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik.

 

Neutral

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000-2015 povečale iz 4.554 ha na 6.084 ha, njihov delež v skupni kmetijski zemlji v uporabi pa od 0,9 % na 1,3 %. Poraba vode na hektar zemljišč, pripravljenih za namakanje, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala.

Good

Bruto in neto bilančni presežek dušika sta se v slovenskem kmetijstvu v obdobju 1992–2017 zmanjšala. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek dušika v tem obdobju zmanjšal za 44 %, neto presežek pa za 72 %. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki v povprečju odnesli 52 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2004–2017 ta delež povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %.

Neutral

Kazalec ugotavlja strm razvoj proizvodnje električne energije iz bioplina v zadnjih letih. Proizvodnja je narasla iz 0,04 ktoe v letu 2004 na 8,28 ktoe v letu 2010. Potencialno je tudi možna uporaba olja oljne ogrščice za proizvodnjo biodizla. Pridelava oljne ogrščice je v zadnjih štirih letih pod 5400 ha, nizek pa je tudi povprečen pridelek na hektar. Drugi viri obnovljive energije iz kmetijskih virov (bioetanol, slama, zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst) se še ne uporabljajo.


youtube channel

TWITTER