KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2012 znašal 29,5 %,
kar je 4,1 odstotne točke manj od cilja za leto 2010. Glede na leto prej
se je delež povečal. To je v največji meri posledica višje proizvodnje
električne energije iz OVE zlasti zaradi večje vodnatosti rek, saj je bila
bruto raba električne energije skoraj enaka kot leto prej. Proizvodnja
električne energije iz hidroenergije je leta 2012 predstavljala 90 %, pri
čemer se njen delež počasi zmanjšuje. Če upoštevamo normalizacijo HE

Good

Površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje se povečuje hitreje, kot je bilo predvideno z  Operativnim programom ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ciljna vrednost za leto 2020 je 44.000 ha. Ob tem je treba poudariti, da so cilji Programa razvoja podeželja 2014−2020 bolj ambiciozni (55.000 ha) in da bi bilo smiselno korigirati tudi cilje OP TGP.

Neutral

V obdobju 2005 do 2017 se je bruto bilančni presežek dušika gibal med 42 in 69 kg na ha z neizrazitim trendom zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2020 je 53 kg N/ha. V povprečju zadnjih 5 let smo to vrednost dosegli. Doseganje cilja bo v velikem obsegu odvisno od zainteresiranosti kmetov za vključevanje v Ekološko kmetovanje in zahteve KOPOP, pa tudi od uspešnosti kmetijskega izobraževalnega sistema ter javne kmetijske svetovalne službe.

Neutral

V obdobju po letu 2005 je poraba dušika iz mineralnih gnojil v povprečju nekoliko pod ciljno vrednostjo za leto 2020 (28.000 t N/leto). V obdobju do leta 2012 se je poraba dušika zmanjševala, zatem se je v letih 2014 in 2015 ponovno nekoliko povečala, v letih 2016 in 2017 pa se je spet zmanjšala. Povečanje porabe v letih 2014 in 2015 pripisujemo izjemno ugodnim letinam in s tem povečanim potrebam kmetijskih rastlin po dušiku. Kljub povečanju porabe dušika iz mineralnih gnojil v letih 2014 in 2015 smo imeli v teh letih zelo majhne bilančne presežke dušika.

Neutral

Za emisije TGP na enoto prirejenega mleka so značilna velika nihanja med leti, na katera vplivajo predvsem razmere za pridelovanje krme. V obdobju 2005−2017 ni bil zaznan jasen trend zmanjševanja (kljub jasnemu trendu v daljšem obdobju 1985−2017). Vrednosti po letu 2014 kažejo ugoden trend in grobe predhodne ocene za leto 2018 (niso prikazane) kažejo, da se bomo približali trendni črti, ki vodi v smeri doseganja cilja (0,771 kg CO2 ekv v 2020). Doseganje cilja bo odvisno od okoljskih in splošnih razmer v sektorju v prihodnjih letih.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je leta 2017 znašal 18,7 %. Delež se je zmanjšal že tretje leto zapored, in sicer tokrat za 5,5 % glede na prejšnje leto, pri čemer je bilo zmanjšanje posledica tako povečanja rabe goriv za skoraj 4 % kot tudi zmanjšanja rabe OVE za 2 %. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,3 odstotne točke. Če se bo podoben trend zmanjševanja nadaljeval tudi v prihodnje, bo zaostanek za ciljem leta 2020 znašal več kot 6 odstotnih točk.


TWITTER