KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Najbolj rodovitna kmetijska tla se v Sloveniji večinoma nahajajo na območjih, ki so s stališča izpiranja nitratov v podzemne vode najbolj ranljiva. To so predvsem območja vodnih teles podzemnih voda Krške, Dravske in Murske kotline, kjer v podzemni vodi ugotavljamo presežene koncentracije nitratov. Za ta območja so pretežno značilna plitva tla do globine 50 cm ter velik delež njiv v strukturi rabe tal, kar neugodno vpliva na nevarnost onesnaženja podzemnih voda z nitrati iz kmetijstva.

Bad

Leta 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije v Republiki Sloveniji 22,0 odstoten in je bil za 2,2 odstotne točke višji kot leta 2005. Pri doseganju nacionalnega cilja OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija na kritični poti, saj je pod indikativno trajektorijo iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (AN OVE). V obdobju do leta 2020 bi bilo treba delež povečati še za 3,0 odstotne točke, kar je izjemno zahtevno, saj se je od sprejema AN OVE leta 2010 delež povečal le za 0,9 odstotne točke.

Bad

Hitrejše krčenje Triglavskega ledenika, ki se je začelo v 2. polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo do začetka 21. stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje Triglavskega ledenika se je konec prve dekade 21. stoletja prehodno upočasnilo. Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi, a le takrat, ko se ta kopiči enakomerno preko celotne snežne sezone.

Good

Raba končne energije je leta 2019 znašala 4.887 ktoe in se je po štirih letih naraščanja tokrat zmanjšala za 2 % glede na leto prej. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo industrije. V obdobju 2000‒2019 se je raba končne energije povečala za 7,6 %. Največ energije, 40 %, se porabi v prometu, sledijo sektorji industrija, gospodinjstva in ostala raba. Od cilja za leto 2020 je bila raba končne energije leta 2019 nižja za 4,5 %. Na prebivalca je raba končne energije leta 2019 znašala 2,33 toe, s čimer je bila 7 % višja od povprečja za EU-28.

Bad

Raba energije v prometu v zadnjih letih z izjemo 2019 narašča. Glede na 2000 je bila raba višja za 58 %, zlasti na račun povečanja cestnega prometa, ki predstavlja kar 97 %. Med gorivi se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež katerega se še povečuje.

Neutral

Izvoz odpadkov iz Slovenije se v zadnjih letih močno povečuje, od leta 2009 (po vrhuncu v letu 2008) za več kot trikrat. V letu 2015 smo izvozili 238 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in na Madžarsko. Uvoz odpadkov se bistveno ne spreminja, v letu 2015 smo uvozili 41 tisoč ton odpadkov.


SLEDI NAM

TWITTER