KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v Sloveniji nima tradicije, vendar se v zadnjih letih stvari premikajo na bolje. Z vstopom v EU se je pričelo uveljavljanje celostnega pristopa k načrtovanju prometa tudi v Sloveniji. Vedno več občin se odziva na spodbude EU in Ministrstva za infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.

Bad

Trend rasti skupnih potniških kilometrov v javnem potniškem prometu iz preteklih dveh letih se je nadaljeval tudi v letu 2017 in je vrednost kazalca dosegla vrednost iz leta 2011 oz. začetka opazovanega obdobja. Uveljavljene pozitivne spremembe na tem področju prinašajo rezultate, ciljni vrednosti potniških kilometrov za leto 2020 se približujemo in bo z nadaljevanjem rasti iz leta 2017 ta tudi dosežena.

Neutral

V zadnjih dveh letih se je trend zmanjševanja specifičnih emisij novih vozil ustavil, kar lahko ogrozi doseganje cilja. Na manj ugodno oceno kazalca vpliva velika razlika med tovarniškimi podatki o rabi energije in izpustov ter dejanskimi podatki. Povprečne emisije vseh vozil so se v letu 2017 močno znižale vendar bo potrebno vsaj podobno ali večje znižanje v prihodnih letih, da bi cilj bil dosežen. Za doseganje obeh ciljev bo potrebno okrepiti izvajanje ukrepov na tem področju.

Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 120 % ali iz 38 milijonov m3 (v letu 2002) na skoraj 46 milijonov m3 (v letu 2017). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2017 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 70 % odpadne vode ali 104 milijone m3 odpadne vode.

Good

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 okoli 19 % nižje kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj presegla za 3 %.

V letu 2017 so se slovenski izpusti TGP znižali za 1,3% glede na leto 2016 in tako je Slovenija še vedno na dobri poti, da doseže cilj, ki ga ima v okviru EU. V letu 2017 so bili izpusti iz sektorjev izven ETS za 10,8% nižji od dodeljenih količin za to leto.

Good

V zadnjih dveh letih se količina prevzetih izrabljenih avtomobilskih gum (IG) rahlo povečuje, vendar se je povečala tudi količina gum danih na trg. V letu 2017 je bilo v predelavo oddanih 70 % gum, danih na trg. Letno nastane okoli 17.000 ton IG. V letu 2017 je bio 64 % IG oddanih v snovno, 36 % pa v energetsko predelavo.