KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Delež izdatkov za osebno mobilnost se po gospodinjstvih skozi čas skorajda ne spreminja. Skupine prebivalstva višjih dohodkovnih razredov ter prebivalstvo gospodarsko razvitejših držav porabijo več finančnih sredstev za nakup vozil in osebno mobilnost, kot skupine prebivalstva nižjih dohodkovnih razredov in prebivalstvo gospodarsko manj razvitih držav. V Sloveniji so gospodinjstva v letu 2014 porabila 16%   gospodinjskih sredstev za osebno mobilnost, od tega 12% za delovanje in 3% za nakup vozil. Manjši delež, nekaj več kot 1%, je bilo namenjenih javnemu prevozu.

Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2016 povečali za 12 %, 17 % in 7 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Bad

Trend rasti skupnih potniških kilometrov v javnem potniškem prometu iz preteklih dveh letih se je nadaljeval tudi v letu 2017 in je vrednost kazalca dosegla vrednost iz leta 2011 oz. začetka opazovanega obdobja. Uveljavljene pozitivne spremembe na tem področju prinašajo rezultate, ciljni vrednosti potniških kilometrov za leto 2020 se približujemo in bo z nadaljevanjem rasti iz leta 2017 ta tudi dosežena.

Good

V zadnjih dveh letih se količina prevzetih izrabljenih avtomobilskih gum (IG) rahlo povečuje, vendar se je povečala tudi količina gum danih na trg. V letu 2017 je bilo v predelavo oddanih 70 % gum, danih na trg. Letno nastane okoli 17.000 ton IG. V letu 2017 je bio 64 % IG oddanih v snovno, 36 % pa v energetsko predelavo.

Bad

V enajstih letih (2008-2018) je indeks ptic kmetijske krajine upadel na 78,3, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 60,8. Enajstletni trend je zmerni upad, kljub rasti indeksa tretje leto zapored.

Neutral

Projekcije kažejo zmanjšanje izpustov SO2, NOx, VOC, NH3 in PM2.5 do leta 2030, predvsem zaradi zaostritve zakonodaje in izvajanja številnih ukrepov sektorskih politik. Zmanjšanje je glede na cilje za leto 2020 prepočasno pri NOx, glede na cilje za leto 2030 pa pri vseh onesnaževalih, razen pri NH3.