Leta 2021 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 62 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež znižal za slabo odstotno točko, poleg tega se delež od leta 2017 praktično ni spremenil.

Leta 2021 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 4,1 milijona evrov oz. 30 % manj kot leto prej. Leta 2022 se je znesek po trenutno dostopnih podatkih še zmanjšal, na 1,1 milijona evrov. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2021 izplačanih 17,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 405 ha/ leto (med 350–550 ha/ leto) in tako ne predstavlja bistvenega dejavnika pri spremembah gozdnatosti. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se kot posledica spremembe Zakona o gozdovih, ki od takrat ob upoštevanju pogojev omogoča izdajo dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene. V letu 2009 so obsegale kar 85 %, v letu 2022 pa 74 % vseh krčitev.

V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za več kot 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in prerazmnožitev podlubnikov. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V zadnjih letih je ponovno upadel in ponovno znaša približno 50 % prirastka.

Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in vertikalne ter horizontalne strukturiranosti sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino.