KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

V Evropi 12,9 % dojenčkov umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da je zaradi bolezni dihal v letu 2017  umrlo 6,7 % dojenčkov  (od vseh umrlih otrok), starih 28-364 dni (NIJZ,  2018). V letu 2014 in 2015 v Sloveniji ni bilo nobene smrti dojenčka zaradi bolezni dihal (NIJZ, 2016). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal, je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja).

Bad

Višina zaračunanih prometnih stroškov je v Sloveniji glede na evropsko povprečje razmeroma nizka. Medtem ko se vrednosti zaračunanih stroškov v cestnem tovornem prometnem podsistemu gibljejo nekje v povprečju, so v železniškem tovornem prometnem podsistemu precej pod povprečjem ostalih evropskih držav.

Neutral

Cene pogonskih goriv se višajo. V obdobju 2000–2008 se je dvignila realna cena bencina, dizla in avtoplina. Končna cena avtoplina je znatno nižja od končne cene bencina in dizla. K višjim cenam je precej pripomogla tudi davčna politika. Avtoplin predstavlja zaradi nižje cene ter manjšega vpliva na okolje eno najbolj razširjenih alternativ klasičnim naftnim gorivom.

Bad

Ohranjenost gozdov ter kakovost zraka sta glede na stanje epifitskih lišajev na celotnem ozemlju Slovenije slaba, razen v gozdovih na višjih nadmorskih višinah v Alpah ter delno na dinarski gorski verigi.

Neutral

Zaradi onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom so se v obdobju 2000-2007 v Ljubljani, Rakičanu pri Murski Soboti ter na Iskrbi pri Kočevski Reki pokazale poškodbe na listih občutljivega klona plazeče detelje.

Neutral

Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na različne procese razvrednotenja tal. Te procese zmanjšuje pokritost tal s poljščinami in žetvenimi ostanki, odvisni so predvsem od setvene sestave. V Sloveniji je bila pokritost v letih 1992–2008 precej stalna (od 62,7 % do 73,1 %), kaže pa se počasen trend povečevanja pokritosti tal. Med skladiščnimi zmogljivostmi za organska gnojila prevladujejo kombinirana za skladiščenje hlevskega gnoja in tekočega živinskega gnojila, na večini kmetij pa omogočajo skladiščenje slednjega za več kakor šest mesecev.


TWITTER