KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Populacija rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Njena številčnost je ocenjena na 2100–2500 osebkov. Stanje populacije v Sloveniji od leta 1995 spremlja Zavod za gozdove Slovenije in jo ocenjuje kot ugodno. Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki so v Sloveniji predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000.

Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2016 povečali za 12 %, 17 % in 7 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Bad

Trend rasti skupnih potniških kilometrov v javnem potniškem prometu iz preteklih dveh letih se je nadaljeval tudi v letu 2017 in je vrednost kazalca dosegla vrednost iz leta 2011 oz. začetka opazovanega obdobja. Uveljavljene pozitivne spremembe na tem področju prinašajo rezultate, ciljni vrednosti potniških kilometrov za leto 2020 se približujemo in bo z nadaljevanjem rasti iz leta 2017 ta tudi dosežena.

Good

V zadnjih dveh letih se količina prevzetih izrabljenih avtomobilskih gum (IG) rahlo povečuje, vendar se je povečala tudi količina gum danih na trg. V letu 2017 je bilo v predelavo oddanih 70 % gum, danih na trg. Letno nastane okoli 17.000 ton IG. V letu 2017 je bio 64 % IG oddanih v snovno, 36 % pa v energetsko predelavo.

Bad

V enajstih letih (2008-2018) je indeks ptic kmetijske krajine upadel na 78,3, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 60,8. Enajstletni trend je zmerni upad, kljub rasti indeksa tretje leto zapored.

Neutral

Projekcije kažejo zmanjšanje izpustov SO2, NOx, VOC, NH3 in PM2.5 do leta 2030, predvsem zaradi zaostritve zakonodaje in izvajanja številnih ukrepov sektorskih politik. Zmanjšanje je glede na cilje za leto 2020 prepočasno pri NOx, glede na cilje za leto 2030 pa pri vseh onesnaževalih, razen pri NH3.