KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Raba primarne energije je leta 2018 znašala 6.828 ktoe. Potem, ko se je v letih 2016 in 2017 povečala za 3,5 oz. 2,9 %, se je leta 2018 glede na leto prej zmanjšala za 0,7 %. Do zmanjšanja je prišlo zaradi sprememb v strukturi proizvodnje električne energije, saj so zaradi dobrih hidroloških razmer v primerjavi z letom prej več proizvajale hidroelektrarne. V strukturi rabe primarne energije so leta 2018 prevladovala tekoča goriva (34 %), sledila je jedrska energija (22 %), trdna goriva in obnovljivi viri energije so imeli s 16,4 oz. 16,6 % primerljiv delež, zemeljski plin pa je predstavljal 10,5 %. Od cilja za leto 2020 je bila raba primarne energije leta 2018 nižja za 4,2 %. Glede na leto 2005 se je raba primarne energije v Sloveniji zmanjšala za 6,8 % v EU-28 pa za 9,5 %.


Kazalec prikazuje rabo primarne energije, ki je definirana kot količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi, brez neenergetske rabe. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih, plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije, brez upoštevanja rabe energije za neenergetsko rabo. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v rabi primarne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza rabe primarne energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti pri rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega sta pridobivanje in transport fosilnih goriv pomembna elementa obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, še vseeno pa lahko raba obnovljive energije vpliva na ekosistem ali pokrajino, iz česar izhaja, da na okolje vpliva raba energije katerekoli vrste. Zmanjšanje vpliva je mogoče doseči s spremembo strukture goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomoreta tako učinkovitejša raba energije kot tudi zmanjšanje potreb po energiji.


Grafi

Tabela EN16-1: Raba primarne energije po gorivih za obdobje 1992-2018
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2020; Institut Jožef Stefan, 2020.

Prikaži podatke

Trdna goriva [ktoe]

Tekoča goriva [ktoe]

Plinasta goriva [ktoe]

Jedrska energija [ktoe]

OVE [ktoe]

Industrijski odpadki [ktoe]

Električna energija [ktoe]

Raba primarne energije [ktoe]

1992

1558,64

1631,17

615,30

1034,68

529,74

0

-155,89

5213,65

1993

1467,69

1944,30

614,64

1030,77

523,40

0

-121,93

5458,88

1994

1377,81

2099,99

629,71

1200,92

555,40

0

-166,29

5697,54

1995

1407,31

2261,83

745,76

1245,21

542,40

0

-142,05

6060,47

1996

1329,44

2656,82

728,55

1210,82

579,40

0

-142,82

6362,21

1997

1415,75

2670,26

794,78

1307,75

529,40

0

-145,83

6572,10

1998

1431,33

2443,29

820,97

1313,74

560,40

0

-165,00

6404,72

1999

1308,06

2522,40

853,66

1223,59

554,78

0

-115,05

6347,43

2000

1358,45

2386,71

708,09

1240,52

787,66

0,33

-113,59

6368,17

2001

1447,74

2365,81

735,76

1369,76

776,31

0,19

-152,36

6543,22

2002

1545,15

2298,60

721,92

1440,37

715,40

0,07

-97,51

6624,01

2003

1462,57

2324,99

783,78

1356,73

713,88

8,74

14,10

6664,79

2004

1508,66

2346,49

787,85

1422,39

821,75

10,37

-65,00

6832,51

2005

1506,37

2395,51

803,15

1533,13

773,85

12,96

-27,89

6997,08

2006

1545,79

2462,72

786,14

1445,58

770,04

15,95

3,80

7030,02

2007

1575,67

2428,22

783,74

1483,88

736,84

12,78

19,62

7040,76

2008

1523,80

2827,74

782,09

1634,49

852,92

14,52

-137,54

7498,02

2009

1419,90

2489,21

740,62

1495,35

1079,14

19,78

-263,02

6980,98

2010

1449,93

2435,87

783,31

1473,98

1120,59

23,28

-182,29

7104,68

2011

1465,07

2468,36

732,79

1619,31

1039,27

29,33

-117,97

7236,16

2012

1389,78

2415,81

705,35

1440,35

1069,29

31,84

-89,32

6963,11

2013

1350,00

2247,47

687,42

1380,86

1173,50

34,70

-110,86

6763,09

2014

1042,81

2192,16

621,15

1659,67

1202,28

43,21

-235,80

6525,48

2015

1061,26

2174,11

659,11

1471,71

1051,94

43,04

-4,13

6457,04

2016

1141,28

2283,02

698,82

1488,97

1124,13

44,81

-101,18

6679,84

2017

1133,01

2303,64

733,03

1637,69

1059,55

51,09

-44,34

6873,66

2018

1118,86

2331,65

718,93

1505,10

1136,40

60,42

-43,18

6828,18

Tabela EN16-2: Gibanje rabe primarne energije po gorivih in skupne rabe primarne energije v obdobju 1992-2018
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2020; Institut Jožef Stefan, 2020.

Prikaži podatke

Trdna goriva [ktoe]

Tekoča goriva [ktoe]

Plinasta goriva [ktoe]

Jedrska energija [ktoe]

OVE [ktoe]

Industrijski odpadki [ktoe]

Električna energija [ktoe]

Skupna raba energije [ktoe]

Trdna goriva [Indeks (1992 = 100)]

Tekoča goriva [Indeks (1992 = 100)]

Plinasta goriva [Indeks (1992 = 100)]

Jedrska energija [Indeks (1992 = 100)]

OVE [Indeks (1992 = 100)]

Skupna raba primarne energije [Indeks (1992 = 100)]

1992

1558,64

1631,17

615,30

1034,68

529,74

0

-155,89

5213,65

100

100

100

100

100

100

1993

1467,69

1944,30

614,64

1030,77

523,40

0

-121,93

5458,88

94,16

119,20

99,89

99,62

98,80

104,70

1994

1377,81

2099,99

629,71

1200,92

555,40

0

-166,29

5697,54

88,40

128,74

102,34

116,07

104,84

109,28

1995

1407,31

2261,83

745,76

1245,21

542,40

0

-142,05

6060,47

90,29

138,66

121,20

120,35

102,39

116,24

1996

1329,44

2656,82

728,55

1210,82

579,40

0

-142,82

6362,21

85,29

162,88

118,40

117,02

109,37

122,03

1997

1415,75

2670,26

794,78

1307,75

529,40

0

-145,83

6572,10

90,83

163,70

129,17

126,39

99,93

126,06

1998

1431,33

2443,29

820,97

1313,74

560,40

0

-165,00

6404,72

91,83

149,79

133,43

126,97

105,79

122,85

1999

1308,06

2522,40

853,66

1223,59

554,78

0

-115,05

6347,43

83,92

154,64

138,74

118,26

104,73

121,75

2000

1358,45

2386,71

708,09

1240,52

787,66

0,33

-113,59

6368,17

87,16

146,32

115,08

119,89

148,69

122,14

2001

1447,74

2365,81

735,76

1369,76

776,31

0,19

-152,36

6543,22

92,88

145,04

119,58

132,38

146,55

125,50

2002

1545,15

2298,60

721,92

1440,37

715,40

0,07

-97,51

6624,01

99,13

140,92

117,33

139,21

135,05

127,05

2003

1462,57

2324,99

783,78

1356,73

713,88

8,74

14,10

6664,79

93,84

142,54

127,38

131,13

134,76

127,83

2004

1508,66

2346,49

787,85

1422,39

821,75

10,37

-65,00

6832,51

96,79

143,85

128,04

137,47

155,12

131,05

2005

1506,37

2395,51

803,15

1533,13

773,85

12,96

-27,89

6997,08

96,65

146,86

130,53

148,17

146,08

134,21

2006

1545,79

2462,72

786,14

1445,58

770,04

15,95

3,80

7030,02

99,18

150,98

127,77

139,71

145,36

134,84

2007

1575,67

2428,22

783,74

1483,88

736,84

12,78

19,62

7040,76

101,09

148,86

127,37

143,41

139,09

135,04

2008

1523,80

2827,74

782,09

1634,49

852,92

14,52

-137,54

7498,02

97,76

173,36

127,11

157,97

161,01

143,82

2009

1419,90

2489,21

740,62

1495,35

1079,14

19,78

-263,02

6980,98

91,10

152,60

120,37

144,52

203,71

133,90

2010

1449,93

2435,87

783,31

1473,98

1120,59

23,28

-182,29

7104,68

93,02

149,33

127,31

142,46

211,53

136,27

2011

1465,07

2468,36

732,79

1619,31

1039,27

29,33

-117,97

7236,16

94,00

151,32

119,09

156,50

196,18

138,79

2012

1389,78

2415,81

705,35

1440,35

1069,29

31,84

-89,32

6963,11

89,17

148,10

114,63

139,21

201,85

133,56

2013

1350,00

2247,47

687,42

1380,86

1173,50

34,70

-110,86

6763,09

86,61

137,78

111,72

133,46

221,52

129,72

2014

1042,81

2192,16

621,15

1659,67

1202,28

43,21

-235,80

6525,48

66,90

134,39

100,95

160,40

226,96

125,16

2015

1061,26

2174,11

659,11

1471,71

1051,94

43,04

-4,13

6457,04

68,09

133,29

107,12

142,24

198,57

123,85

2016

1141,28

2283,02

698,82

1488,97

1124,13

44,81

-101,18

6679,84

73,22

139,96

113,57

143,91

212,20

128,12

2017

1133,01

2303,64

733,03

1637,69

1059,55

51,09

-44,34

6873,66

72,69

141,23

119,13

158,28

200,01

131,84

2018

1118,86

2331,65

718,93

1505,10

1136,40

60,42

-43,18

6828,18

71,78

142,94

116,84

145,47

214,52

130,97

Tabela EN16-3: Struktura skupne rabe primarne energije za EU-28 in Slovenijo za leta 2000, 2005, 2010, 2015, 2017 in 2018
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2020; Institut Jožef Stefan, 2020.

Prikaži podatke

Trdna goriva [ktoe]

Tekoča goriva [ktoe]

Plinasta goriva [ktoe]

Jedrska energija [ktoe]

OVE [ktoe]

Industrijski odpadki [ktoe]

Električna energija [ktoe]

Toplota [ktoe]

Skupna raba primarne energije [ktoe]

Trdna goriva [%]

Tekoča goriva [%]

Plinasta goriva [%]

Jedrska energija [%]

OVE [%]

Industrijski odpadki [%]

Električna energija [%]

Toplota [%]

SI - 2000

1305,95

2413,81

825,58

1228,12

787,67

0,33

-113,59

0

6447,87

20,25

37,44

12,80

19,05

12,22

0,01

-1,76

0

SI - 2005

1538,43

2580,58

928,83

1517,80

773,85

12,95

-27,95

0

7324,48

21,00

35,23

12,68

20,72

10,57

0,18

-0,38

0

SI - 2010

1453,38

2602,94

862,83

1335,24

1120,62

23,29

-182,29

0

7216,01

20,14

36,07

11,96

18,50

15,53

0,32

-2,53

0

SI - 2015

1067,89

2288,92

664,32

1332,20

1052,01

43,04

-4,13

0

6444,25

16,57

35,52

10,31

20,67

16,32

0,67

-0,06

0

SI - 2017

1140,43

2431,54

738,64

1488,10

1060,04

51,09

-44,34

0

6865,50

16,61

35,42

10,76

21,68

15,44

0,74

-0,65

0

SI - 2018

1131,47

2454,53

724,72

1364,60

1134,86

60,42

-43,18

0

6827,42

16,57

35,95

10,61

19,99

16,62

0,88

-0,63

0

EU-28 2000

324600,21

663571,24

395996,77

243993,68

98650,23

2399,22

1979,50

254,63

1731445,47

18,75

38,32

22,87

14,09

5,70

0,14

0,11

0,01

EU-28 2005

324143,06

683875,54

445127,51

257827,91

123964,93

1608,91

1347,88

465,54

1838361,28

17,63

37,20

24,21

14,02

6,74

0,09

0,07

0,03

EU-28 2010

291774,60

613076,73

447603,69

234583,30

180985,31

3401,40

650,08

575,34

1772650,45

16,46

34,59

25,25

13,23

10,21

0,19

0,04

0,03

EU-28 2015

273909,49

562687,70

357238,07

220092,35

219774,73

4211,36

1240,80

809,73

1639964,22

16,70

34,31

21,78

13,42

13,40

0,26

0,08

0,05

EU-28 - 2017

245597,93

583533,52

397836,95

210725,54

233647,92

4277,99

875,69

1073,84

1677569,36

14,64

34,78

23,72

12,56

13,93

0,26

0,05

0,06

EU-28 - 2018

235799,18

576356,77

392277,88

209798,63

242138,52

4608,24

2403,47

1020,81

1664403,49

14,17

34,63

23,57

12,61

14,55

0,28

0,14

0,06


Cilji

EU si je leta 2007 kot enega od ključnih ciljev za leto 2020 zastavila tudi 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti. Omenjeni cilj je stopil v veljavo s sprejetjem Direktive o energetski učinkovitosti (EED) leta 2012. V skladu s 3. členom te Direktive si je morala vsaka država članica na tem področju določiti okvirni nacionalni cilj, ki temelji na rabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Slovenija je svoje cilje v skladu z Direktivo opredelila v AN URE iz leta 2015. Glavni cilj AN URE na področju energetske učinkovitosti tako je, da raba primarne energije leta 2020 ne bo presegla 7.125 ktoe. Skupni cilj EU za leto 2020 je omejiti rabo primarne energije na 1.483 Mtoe.

Leta 2018 je bila sprejeta prenovljena Direktiva o energetski učinkovitosti, s katero je bil na ravni EU sprejet cilj za najmanj 32,5-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030, z možnostjo za naknadno zvišanje cilja do leta 2023. Države članice so morale svoj prispevek k doseganju tega cilja opredeliti v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Slovenija si je v NEPNu iz leta 2020 za cilj zadala izboljšati energetsko učinkovitost do leta 2030 za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007 ter zastavila indikativni cilj, v skladu s katerim raba primarne energije tega leta ne bo presegla 6.356 ktoe. Skupni cilj EU za leto 2030 je omejiti rabo primarne energije na 1.273 Mtoe.


Raba primarne energije je leta 2018 znašala 6.828 ktoe. Potem, ko se je v letih 2016 in 2017 povečala za 3,5 oz. 2,9 %, se je raba primarne energije leta 2018 glede na leto prej zmanjšala za 0,7 %. Trendi rabe primarne energije sicer, z nekaj odstopanji, približno sledijo trendom rabe končne energije – kadar se zmanjšuje raba končne energije, se običajno zmanjšuje tudi raba primarne energije, in obratno, zato lahko že kratkotrajna, a velika rast rabe končne energije v katerem izmed sektorjev, povzroči tudi rast rabe primarne energije. So pa tudi izjeme, leta 2018 je do zmanjšanja rabe primarne energije prišlo kljub temu, da se je raba končne energije povečala za 0,6 % (za podrobnosti glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Povečala se je tudi proizvodnja električne energije, je pa bila njena struktura glede na preteklo leto nekoliko spremenjena: manj so proizvajale termoelektrarne in jedrska elektrarna zaradi periodičnega rednega vzdrževanja, več pa hidroelektrarne, kot posledica dobrih hidroloških razmer. V preteklosti je bil trend rabe primarne energije v obdobju 1992‒2008 naraščajoč. Leta 2008 je raba primarne energije znašala 7.498 ktoe, kar je 43,8 % več kot leta 1992 in največ v opazovanem obdobju. Od leta 2008 je bil trend do leta 2015 padajoč, raba primarne energije se je v tem obdobju zmanjšala za 13,8 % na raven, primerljivo s tisto okoli leta 2000, nato pa se je v dveh letih povečala za 6,5 %. Glede na leto 1992 je bila raba leta 2018 višja za 31 %.

Leta 2018 je bila raba primarne energije 4,2 % oz. 297 ktoe pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Zaradi pandemije koronavirusa pričakujemo leta 2020 tako zmanjšanje rabe končne kot tudi primarne energije in s tem tudi doseganje zastavljenega cilja izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020.

V strukturi rabe primarne energije so leta 2018 prevladovala tekoča goriva (34 %), sledila je jedrska energija (22 %), trdna goriva in obnovljivi viri energije so imeli s 16,4 oz. 16,6 % primerljiv delež, zemeljski plin pa je predstavljal 10,5 %. Neto uvoz električne energije je predstavljal -0,6 % rabe primarne energije (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Poraba fosilnih goriv se je v obdobju 1992‒2018 povečala za 9,6 %. Najbolj se je v tem obdobju povečala poraba tekočih goriv, za skoraj 43 %, poraba zemeljskega plina se je povečala za 16,8 %, poraba trdnih goriv pa se je zmanjšala za dobrih 28 %. Raba trdnih goriv se je zmanjšala predvsem zaradi prenehanja obratovanja nekaterih enot termoelektrarn, poraba tekočih goriv se je povečala zaradi povečanja porabe pogonskih goriv v prometu, poraba zemeljskega plina pa je naraščala zaradi zamenjave ostalih fosilnih goriv, zaradi velike rabe v industriji pa predvsem v obdobjih gospodarske rasti. V opazovanem obdobju je bila poraba fosilnih goriv največja leta 2008 (5.134 ktoe), najmanjša pa leta 1992 (3.805 ktoe) ter v letih 2014 (3.856 ktoe) in 2015 (3.894 ktoe). V obdobju 2010‒2018 se je raba fosilnih goriv sicer zmanjšala za 10,7 %, vendar predvsem na račun zmanjšanja v obdobju do leta 2014, za 17,1 %, po tem letu pa poraba fosilnih goriv narašča, in sicer predvsem na račun povečanja porabe zemeljskega plina zaradi gospodarske rasti.

Letna raba jedrske energije se po letu 2004 giblje med 1.400 in1.600 ktoe, z opaznejšimi večjimi nihanji zaradi rednih vzdrževalnih del. Leta 2018 je bila raba jedrske energije za 45,5 % višja kot leta 1992, glede na leto 2010 pa je bilo povečanje samo 2,1-odstotno. Raba obnovljivih virov energije (OVE) se je v obdobju 1992‒2018 povečala za 114,5 %, kar je v veliki meri posledica izboljšane ocene o rabi lesne biomase. Od leta 2009, ko je bila narejena zadnja sprememba v metodologiji spremljanja rabe OVE, se je raba ostalih OVE (lesna biomasa, sončna energije itd.) povečala za 8,6 %, medtem ko se je raba hidroenergije, ki je odvisna od hidroloških razmer, za malenkost, 0,2 %, zmanjšala.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v rabi primarne energije. Leta 2018 je bil delež tekočih goriv glede na leto 2005, ki se uporablja za izhodiščno leto za cilje za izpuste snovi, skoraj enak (0,1 odstotne točke nižji). Na skoraj enaki ravni je ostal tudi delež jedrske energije (0,1 odstotne točke višji). Delež plinastih goriv se je zmanjšal za 0,9 odstotne točke, trdnih goriv pa za 5,1 odstotnih točk. Delež obnovljivih virov energije se je povečal za 5,6 odstotnih točk. Od leta 2010 se je ta delež povečal samo za 0,9 odstotne točke, kar kaže na to, da je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi (pre)počasna. Za doseganje zavez Slovenije na področju obnovljivih virov energije je sicer pomembnejši delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).

Zaradi sprememb v deležih goriv (zmanjšanje deleža trdnih goriv) v rabi primarne energije se spreminja tudi CO2 intenzivnost rabe primarne energije, kar vpliva na skupne izpuste CO2. V obdobju 1992-2018 se je zmanjšala za 22 %, pri čemer je bilo več kot polovico zmanjšanja doseženo po letu 2008.

Tudi v prihodnje je pričakovati nadaljevanje spreminjanja strukture rabe primarne energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih izpustov CO2.Z NEPN so predvideni postopno opuščanje rabe premoga, in sicer za vsaj 30 % do leta 2030, prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje od leta 2023 dalje ter povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije) na vsaj 27 % do leta 2030. Med indikativnimi cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem plinskem omrežju. Zamenjava tekočih goriv v sektorju promet ostaja v okviru zmanjševanja rabe fosilnih goriv še naprej največji izziv. Poleg spremembe strukture pa se v prihodnje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije pričakuje tudi zmanjšanje rabe primarne energije – Slovenija si je v skladu z evropskimi cilji do leta 2030 v NEPN zastavila izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj 35 % glede na leto 2007, indikativni cilj za rabo primarne energije pa postavila na 6.356 ktoe.

Raba primarne energije v EU-28 se je v obdobju 2000‒2018 zmanjšala za 3,9 %, v Sloveniji pa se je povečala za 5,9 %. V obdobju 2005‒2018 je bilo zabeleženo zmanjšanje rabe energije tako v EU-28 (-9,5 %), kot v Sloveniji (-6,8 %), enako velja tudi za obdobje 2010‒2018, v katerem je bilo zmanjšanje rabe primarne energije v EU-28 6,1-odstotno, v Sloveniji pa 5,4-odstotno. V strukturi rabe primarne energije v EU-28 in Sloveniji je bil leta 2018 podoben delež tekočih goriv, deleža trdnih goriv in obnovljivih virov energije sta bila v Sloveniji nekoliko višja, delež jedrske energije pa znatno višji kot v EU-28. Intenzivnost CO2 je v EU-28 nižja kot v Sloveniji.

Raba primarne energije nam daje celovito sliko o rabi energije v državi. Nanjo zato vpliva celoten spekter zakonodaje s področja energetike (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije itd.) in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (trgovanje z emisijskimi kuponi) ter onesnaževal zraka (mejne koncentracije emisij za posamezne naprave). Ker so cilji politik na zgoraj omenjenih področjih usmerjeni v zmanjšanje vpliva energetike na okolje, se v prihodnje pričakuje večje strukturne spremembe v smeri povečanja energetske učinkovitosti in večje izrabe obnovljivih virov.


Cilji in pravna podlaga

Za leto 2020 so cilji povzeti po Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 oz. Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 in Direktivi (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti.

Cilji za leto 2030 so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije ter Uredbi (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in Direktivi (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.

Cilji na področju izpustov toplogrednih plinov so zajeti v kazalcih PS03 Izpusti toplogrednih plinov in PO01 Letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki za obdobje 1992‒1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna goriva, plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SiStat Statističnega urada (tekoča goriva). Za obdobje 2000‒2018 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji StStat.
Za kazalec (EN16-1 in EN16-2) je bil kot osnova uporabljen podatek Oskrba z energijo, ki mu je odštet podatek o neenergetski rabi enegije, oboje iz energetske bilance Slovenije. Tako izračunan podatek je enakovreden ciljnim vrednostim za rabo primarne energije iz nacionalnih dokumentov na področju energetske učinkovitosti.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe primarne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih goriv v skupni rabi primarne energije, je bila raba primarne energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupna raba primarne energije

ktoe

SURS, spletna aplikacija SiStat

1992-2018

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

10. 07. 2020

da, s prilagoditvami

Raba primarne energije po gorivih

Informacije o kakovosti za ta kazalec:
Prednosti in slabosti kazalca
Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca je za podatke ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % rabe energije na ravni države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna glede časovne primerljivosti zlasti za podatke o rabi obnovljivih virov, izhaja pa iz tega, da je pred letom 2000 podatke zbiralo in obdelovalo ministrstvo, pristojno za energetiko, po letu 2000 pa SURS. Za obdobje 1992‒1999 uradnega podatka o rabi energije, ki bi bil neposredno primerljiv s podatki za obdobje 2000‒2008, ni. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje 2000‒2007 prišlo do odstopanj. Raba lesne biomase se je v opazovanem obdobju večkrat močno spremenila (2000, 2002, 2009), kar je posledica metodoloških sprememb. Leta 2009 je SURS začel z zbiranjem podatkov o rabi geotermalne in sončne energije v široki rabi. Statistika trenutno še ne zajema podatka o rabo OVE v stortivenem sektorju, z izjemo geotermalne energije.
Skupna ocena
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi podatki – EU

Metodologija zbiranja podatkov: Za primerjavo podatkov Slovenije z EU (graf EN16-3) so bili zaradi primerljivosti, tako za EU kot za Slovenijo, uporabljeni podatki EUROSTAT-a. EUROSTAT spremlja oskrbo z energijo in rabo primarne energije z različnimi kategorijami, in sicer z Gross inland consumption, Gross inland consumption (Europe 2020‒2030) in Primary energy consumption (Europe 2020‒2030). Gross inland consumption (Europe 2020‒2030) dobimo, če od Gross inland consumption odštejemo še toploto okolice, ki jo za svoje delovanje potrebujejo toplotne črpalke, če pa odštejemo še rabo končne energije za neenergetsko rabo, dobimo Primary energy consumption (Europe 2020‒2030). V vseh primerih se podatki razlikujejo od podatkov, ki jih objavlja SURS v energetski bilanci. Za primerjavo je bila uporabljena kategorija Gross inland consumption, ki je edina, za katero so na razpolago tudi podatki po gorivih. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Po informacijah EUROSTAT-a gre sicer za kategorijo, ki predstavlja prehod iz stare v novo EUROSTAT energetsko bilanco.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe primarne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih goriv v skupni rabi primarne energije, je bila raba primarne energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupna raba primarne energije

ktoe

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

1992-2018

maja za dve leti nazaj

enkrat letno

10. 07. 2020

da

Raba primarne energije po gorivih

Geografska pokritost: EU-15 vključuje prvotne države članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. EU-28 vključuje poleg EU-15 in EU-10 še Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško.

Drugi viri in literatura

-   MzI, 2015. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)

-   MzI, 2017. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)

-   MzI, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)

-   Eurostat: podatki o rabi energije za države EU-28 (Complete energy balances – annual data)


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER