KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so se po letu 1999 močno povečale in so v letu 2010 obsegale 276.903 ha (bruto). Delež površin z enim ali več kmetijsko-okoljskih ukrepov (neto) se je v obdobju 1999-2009 povečal od 0,6 % na 45,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.


Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov v Sloveniji in Evropski uniji (EU) v obdobju 1999-2010. Prikazane so površine, za katere so bile izplačane podpore za izvajanje posameznih okoljskih ukrepov po uredbah o izvajanju kmetijske politike v določenem letu. Ker se na isti površini lahko izvaja več različnih kmetijsko-okoljskih ukrepov, osnovni podatek predstavljajo bruto površine zemljišč. Relativni agregatni kazalec je delež površin s temi ukrepi v skupni površini kmetijske zemlje v uporabi. Za izračun relativnega kazalca je uporabljen podatek o neto površinah (brez podvajanja površin, na katerih se izvaja več kakor en ukrep). Ta kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepov, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira okolju prijazne načine pridelave.


Grafi

Slika KM03-1: Površine zemljišč, vključene v kmetijsko-okoljske programe v Sloveniji
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2011; Statistični urad Republike Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Bruto površina z okoljskimi ukrepi ha 2948 6299 90486 111753 134174 235254 273592 285136 328364 323043.2
Neto površina z okoljskimi ukrepi ha 2948 6299 90486 : : 177682 203648 215268 241291 247420
EKOLOŠKO KMETOVANJE ha 355 3010 8330 11762 16275 15478 20477 24446 26496 26690.5
INTEGRIRANA PRIDELAVA, KOLOBAR, OZELENITEV ha 2593 3289 7957 12975 15799 68529 99375 108214 133727 136538.3
- Zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu ha - - - - - 304 282 228 151 151.6
- Ohranjanje kolobarja ha - - 328 1539 1794 6961 12988 12732 17623 18072.4
- Ozelenitev njivskih površin ha - - - 2722 4245 25826 40952 46209 60152 60172.5
- Pokritost tal na vodovarstvenem območju ha - - - - 7 463 1199 1020 1084 861.2
- Integrirano poljedelstvo ha - - - - - 24343 31692 35692 41565 44294.6
- Integrirano sadjarstvo ha 2416 2955 3074 2812 3221 3180 3406 3200 3540 3414.6
- Integrirano vinogradništvo ha - - 4107 5334 5875 6563 7922 8118 8636 8615.8
- Integrirano vrtnarstvo ha 177 334 448 568 657 889 930 1009 976 955.6
- Zatravljanje in zelena praha ha - - - - - 0 4 6 - -
OHRANJANJE KRAJINE, HABITATOV IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI ha - - 74199 87016 102100 151247 153740 152476 168141 159814.5
- Odpravljanje zaraščanja ha - - 487 145 31 - - - - -
- Planinska paša ha - - 9744 9263 7290 8857 7989 5778 6496 5778.5
- Košnja strmih travnikov ha - - - - - 25466 23477 22926 25267 25069.7
- Košnja grbinastih travnikov ha - - - - - 23 35 12 26 27.5
- Travniški sadovnjaki ha - - 344 472 519 692 677 663 879 836.8
- Strmi vinogradi ha - - - - - - - - - -
- Sonaravna reja domačih živali ha - - 63624 66753 75602 83515 93416 96156 104975 101280.2
- Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri ha - - - 10383 14485 13010 8033 8230 9204 7635.1
- Ohranjanje ekstenzivnega travinja ha - - - - 4173 14954 13632 12479 14369 13025.7
- Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov ha - - - - - - - - - -
- Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov ha - - - - - 171 546 720 602 627.7
- Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 ha - - - - - - - - 308 316.7
- Ohranjanje steljnikov ha - - - - - - - - 21 25.5
- Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev ha - - - - - - - - 113 120.1
- Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ha - - - - - 4559 5935 5512 5881 5071.2
Delež KZU s kmetijsko okoljskimi ukrepi (neto) % 0.6 1.2 17.8 : : 36.2 40 43.9 48.4 50.2
Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) skupaj ha 498591 508960 509624 505462 509709 490520 508758.5 490318 498466 492424
2009 2010
Bruto površina z okoljskimi ukrepi ha 284720.8 276903
Neto površina z okoljskimi ukrepi ha 212939 :
EKOLOŠKO KMETOVANJE ha 24690.4 28542.9
INTEGRIRANA PRIDELAVA, KOLOBAR, OZELENITEV ha 135027.1 133300.2
- Zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu ha 48.7 -
- Ohranjanje kolobarja ha 18387.5 17767.8
- Ozelenitev njivskih površin ha 60321.3 58758.5
- Pokritost tal na vodovarstvenem območju ha 739.9 604.1
- Integrirano poljedelstvo ha 43381.8 44254.2
- Integrirano sadjarstvo ha 3090.5 3088.1
- Integrirano vinogradništvo ha 8263.1 8039.5
- Integrirano vrtnarstvo ha 794.4 788.1
- Zatravljanje in zelena praha ha - -
OHRANJANJE KRAJINE, HABITATOV IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI ha 125003.3 115059.9
- Odpravljanje zaraščanja ha - -
- Planinska paša ha 4202.7 4427.9
- Košnja strmih travnikov ha 19839.4 17775.1
- Košnja grbinastih travnikov ha 23.7 21.7
- Travniški sadovnjaki ha 647.9 610.7
- Strmi vinogradi ha - 1587
- Sonaravna reja domačih živali ha 78640.8 70161.4
- Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri ha 7012.2 7269
- Ohranjanje ekstenzivnega travinja ha 8275 7095.9
- Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov ha - 352.3
- Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov ha 618.4 617.4
- Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 ha 370.6 373.3
- Ohranjanje steljnikov ha 36 35.6
- Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev ha 140.4 215
- Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ha 5196.1 4517.6
Delež KZU s kmetijsko okoljskimi ukrepi (neto) % 45.5 :
Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) skupaj ha 468496 482803
Slika KM03-2: Delež površin, na katerih se izvaja vsaj en kmetijsko okoljski ukrep, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi po državah EU
Viri: 

Evropska agencija za okolje, 2005; EUROSTAT, 2011.

Prikaži podatke
Luksemburg Finska Švedska Avstrija Nemčija Slovenija Irska Češka Francija Združeno kraljestvo
2002 % 100 99 86 82 25 29 31 16
2005 % 44 42 40 33 24
Malta Belgija Portugalska Slovaška Danska Italija Španija Latvija Grčija Ciper
2002 % 12 18 11 17 9 3
2005 % 21 21 19 19 16 15 12 7 7 4
Nizozemska Poljska Litva
2002 % 3
2005 % 1 1

Cilji

- do leta 2013 izvajati kmetijsko-okoljske ukrepe na 365.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (bruto površina), od tega na 204.000 ha vsaj en kmetijsko-okoljski ukrep (neto površina).


Ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih programov z različnimi oblikami podpor spodbujajo ohranjanje ali prehod na okolju prijaznejše načine pridelave, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in voda, ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, s tem pa tudi k trajnostni rabi naravnih virov. Kmetovalci se v program vključujejo prostovoljno, ukrepe pa izvajajo na delu ali celotnem gospodarstvu. S posebno pogodbo se obvežejo, da bodo najmanj minimalno določeno obdobje (praviloma pet let) kmetovali v skladu s predpisanimi pogoji za posamezen ukrep, ki od njih zahtevajo več kakor samo spoštovanje običajnih načel dobre kmetijske prakse. Z vključitvijo v kmetijsko-okoljski program pridobijo pravico do neposrednih plačil za kritje dodatnih stroškov ali nadomeščanje izgube dohodka zaradi zahtevnejšega načina kmetovanja.

Kmetijska politika je prve ukrepe za podporo okolju prijaznih načinov kmetovanja začela izvajati v letu 1999, v večjem obsegu pa po sprejetju Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa v letu 2001. V prvem letu (2001) se je poskusno izvajalo deset ukrepov, v naslednjih letih pa je njihovo število naraslo na več kot 20. Podpore v okviru kmetijsko-okoljskega programa so po vstopu v EU leta 2004 postale del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (2004-2006 in 2007-2013).

Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi so se po letu 1999 močno povečale. V letu 1999 so se ti ukrepi izvajali na 2.948 ha, v letu 2004 na 235.254 ha, v letu 2007, ko se je začelo novo programsko obdobje (2007-2013), pa že na 328.364 ha. V letu 2010 so površine s kmetijsko-okoljskimi ukrepi obsegale 276.903 ha. Zmanjšanje teh površin v primerjavi z letom 2007 je predvsem posledica postopnega prenehanja petletnih obveznosti, ki so bile prevzete že v predhodnem programskem obdobju ter omejitev pri prevzemanju novih obveznosti po letu 2008. V strukturi bruto površin s kmetijsko okoljskimi ukrepi v zadnjih letih prevladujejo ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na kakovost tal in vode (integrirana pridelava, ozelenitev njivskih površin, kolobar) ter ekološko kmetovanje (v letu 2010 skupaj 58 % bruto površine), medtem ko se delež površin z ukrepi za ohranjanje krajine, habitatov in biotske raznovrstnosti postopoma zmanjšuje.

Delež kmetijske zemlje v uporabi, na kateri se izvaja najmanj en kmetijsko-okoljski ukrep (neto površina) se je povzpel od 0,6 % v letu 1999 na 45,5 % v letu 2009. Primerjava s podatki za druge članice EU kaže, da je delež površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi v Sloveniji razmeroma visok, vendar mnogo nižji kot na primer v Avstriji, na Švedskem, Finskem in v Luksemburgu, kjer je že v letu 2002 presegel 80%.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o odobrenih in izplačanih podporah za posamezne kmetijsko-okoljske ukrepe ter površinah, na katere se ta izplačila nanašajo, vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v okviru letnih Poročil o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v posameznem letu (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ki so dostopna tudi na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije. Podatke o skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi zbira in objavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS) v SI-STAT podatkovnem portalu (Okolje in naravni viri > Kmetijstvo in ribištvo > Rastlinska pridelava > Pridelki in površina > Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha)).
Skrbnik podatkov: ARSKTRP/MKGP, SURS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.10.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah, za katere so bile odobrene in izplačane podpore za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so sestavni del sistema izvajanja ukrepov kmetijske politike. Izvorni podatki se posodabljajo tekoče, z vsakim izplačilom odobrene vloge. Podatek o površinah s kmetijsko okoljskimi ukrepi za posamezno leto je prerez stanja na določen datum v drugi polovici naslednjega leta, ko je že bila izvedena večina izplačil za ukrepe, izvajane v predhodnem letu.
Metodologija obravnavanja podatkov: Skupne površine zemljišč, ki so vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe, so izračunane kot seštevek površin s posameznimi osnovnimi ukrepi. Podatki o neto površinah, to je površinah, ki so upoštevane samo enkrat, če se na isti površini izvaja več kmetijsko-okoljskih ukrepov, so povzeti neposredno iz letnih poročil MKGP. Ti podatki niso na voljo za vsa leta in metodološko niso povsem primerljivi s podatki o bruto površinah. Relativni kazalec je izračunan z deljenjem neto površin s skupno kmetijsko zemljo v uporabi (neto površine s kmetijsko-okoljskimi ukrepi/KZU x 100). Za izračun strukture bruto površin s kmetijsko okoljskimi ukrepi so posamezni ukrepi združeni v skupine v skladu z metodologijo, uporabljeno v EU v okviru kazalca IRENA 01.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov):
Podatki iz administrativnih virov niso sistematično in redno javno dostopni. V posameznih poročilih je mogoče najti nekoliko različne podatke, ki pa se med seboj ne razlikujejo toliko, da bi to vplivalo na zanesljivost kazalca.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je dovolj zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za EU

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o deležu kmetijske zemlje v uporabi, na katerem se izvaja najmanj en kmetijsko okoljski ukrep, so do vključno leta 2002 za vse članice EU-15 zbrani v okviru kazalca IRENA 01 (Area under agri-environment support). Za obdobje od leta 2001 dalje so podatki o tem deležu po posameznih državah članicah EU dostopni v zbirkah podatkov EUROSTAT (Statistics Database > Statistics > Main tables > Environment and energy > Environment > Area under agri-environmental commitment (%)).
Skrbnik podatkov: Evropska komisija, EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.10.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah se nanašajo na sklenjene pogodbe o izvajanju kmetijsko-okoljskih ukrepov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki so uporabljeni neposredno.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Podatki so dostopni z veliko časovno zamudo (zadnji podatki za leto 2005) in ne zajemajo vseh članic EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je razmeroma zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Evropska agencija za okolje, 2005. IRENA Indicator Fact Sheet 01: Area under agri-environment support.


TWITTER