KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Povprečna temperatura povsod po državi kaže tendenco naraščanja, ki je najbolj očitna v zadnjih 25-tih letih. Nekatera območja kažejo izrazit upad letnih padavin, v Julijcih in na Dolenjskem pa je zabeležena šibka tendenca naraščanja. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin in temperatur po letnih časih.


Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka in letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v letih od 1961 do 2009.


Grafi

Slika PS04-1: Povprečna letna temperatura zraka na posameznih merilnih mestih
Viri: 

Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
Kredarica °C -0.5 -2.7 -2.1 -1.2 -2.6 -1.8 -1.2 -2 -2.1 -2.2
Rateče °C 6.7 4.9 5.5 5.8 4.8 6.3 6.1 5.6 5.4 5.3
Murska Sobota °C 10 8.4 8.5 8.8 8.7 9.9 9.7 9.1 8.7 9
Novo mesto °C 9.9 8.3 8.8 8.9 8.6 9.9 9.6 9.4 8.8 9
Ljubljana °C 10.5 9 9.3 9.6 9 10.4 10.3 9.8 9.5 9.7
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
Kredarica °C -1.7 -1.8 -1.9 -2.1 -1.3 -2.3 -1.3 -2 -2 -2.4
Rateče °C 5.7 5.4 5.5 6.1 6.1 5.7 6 4.6 5.4 4.8
Murska Sobota °C 9.1 9 8.9 9.9 9.8 8.9 9.7 8.3 9.3 8.2
Novo mesto °C 9 9.2 9.2 10 10 9.1 10.1 8.6 9.8 8.8
Ljubljana °C 9.6 9.6 9.6 10.4 10.3 9.5 10.3 8.8 9.9 9
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
Kredarica °C -2.1 -1 -0.7 -2.4 -1.6 -1.3 -1.4 -1.2 -0.3 -0.6
Rateče °C 5.5 6.1 6.2 5.3 5.5 5.6 5.7 6.3 6.5 6.5
Murska Sobota °C 9.5 9.6 9.7 8.9 8.5 9 9 9.9 10.1 10.2
Novo mesto °C 9.8 10 10.1 9.4 8.9 9.1 9.5 10.2 10.3 10.5
Ljubljana °C 9.7 10.3 10.2 9.5 9.3 9.5 9.6 10.5 10.4 10.7
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Kredarica °C -1.6 -0.2 -1.1 -0.1 -1.4 -1.9 -0.6 -0.9 -1 0
Rateče °C 5.5 7 6.4 7.6 6.4 5.8 6.7 6.8 6.7 7.6
Murska Sobota °C 9.3 10.9 10 11.3 10.1 9 9.7 10.1 10.3 11.5
Novo mesto °C 9.6 10.8 10.3 11.5 10.3 9.3 10.1 10.6 10.6 12
Ljubljana °C 10 11.1 10.6 11.8 10.7 9.8 10.8 11 11 12.2
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Kredarica °C -1 -0.2 -0.5 -1.1 -1.7 -0.3 -0.3 -0.6 -0.7
Rateče °C 7 7.6 7 6.3 5.8 6.9 7.6 7.2 7.1
Murska Sobota °C 10.6 11.3 10.5 9.8 9.5 10.2 11.2 11.2 10.9
Novo mesto °C 11.1 11.4 11.1 10.2 9.9 10.9 11.6 11.3 11.4
Ljubljana °C 11.4 11.8 11.6 10.7 10.4 11.4 12.1 11.6 11.7
Slika PS04-2: Povprečna letna količina padavin na posameznih merilnih mestih
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
Kredarica mm 1984 1796 2416 1738 2469 1939 1836 2005 1880 1702
Rateče mm 1478 1706 1805 1499 2290 1711 1514 1657 1807 1682
Murska Sobota mm 786 931 832 866 1064 970 730 612 787 761
Novo mesto mm 972 1202 1146 1319 1341 1117 1019 882 1165 1160
Ljubljana mm 1372 1606 1431 1438 1839 1300 1119 1333 1445 1395
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
Kredarica mm 1239 1702 2081 1750 1999 1703 1700 2096 2214 2099
Rateče mm 1273 1692 1607 1359 1617 1480 1495 1736 1892 1638
Murska Sobota mm 563 1033 809 912 805 751 718 676 912 862
Novo mesto mm 855 1390 837 1250 1025 1038 1109 948 1250 1247
Ljubljana mm 1107 1607 1270 1412 1435 1425 1265 1469 1475 1535
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
Kredarica mm 1588 2325 1642 2456 1874 2079 2799 2256 1900 2545
Rateče mm 1312 1532 1200 1497 1494 1192 1655 1191 1319 1553
Murska Sobota mm 768 864 634 741 874 788 982 722 776 900
Novo mesto mm 1199 1181 944 1296 1257 1213 1232 1115 1229 1192
Ljubljana mm 1402 1418 1149 1424 1611 1265 1528 1178 1211 1331
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Kredarica mm 2148 2066 1802 1769 1680 1951 1800 2157 2376 2573
Rateče mm 1441 1483 1446 1327 1129 1597 1195 1401 1579 1891
Murska Sobota mm 804 689 677 989 924 1026 692 839 772 651
Novo mesto mm 1140 1264 1188 1211 1405 1245 991 1041 1299 827
Ljubljana mm 1182 1433 1177 1407 1423 1446 1230 1359 1501 1363
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Kredarica mm 2230 2093 1623 2241 1752 1885 1761 2180 2259
Rateče mm 1440 1458 1653 1638 1237 1180 1311 1911 1782
Murska Sobota mm 643 754 515 804 869 852 817 708 989
Novo mesto mm 1051 1379 886 1197 1382 1084 1114 1135 1066
Ljubljana mm 1328 1288 1091 1696 1403 1141 1196 1490 1406

Cilji

- zvišanje temperature ne sme preseči 2 °C v primerjavi s predindustrijsko temperaturo (kar pomeni 1,4 °C nad temperaturo leta 1990, ker se je temperatura od predindustrijske dobe do leta 1990 že zvišala za približno 0.6 °C)
- redno spremljanje gibanja temperatur in padavin
- ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju
- priprave ter prilagajanje na nove razmere
- zmanjševanje morebitnih negativnih posledic
- zagotavljanje ustrezne zaščite, pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov


V obdobju 1961–2009 je bilo na Kredarici in v Novem mestu najhladnejše leto 1962, v Ratečah in Ljubljani 1978 ter v Murski Soboti leto 1980; najtoplejše je bilo leto 2000, v Ratečah tudi leta 1994, 2002 in 2007. Izjemno vroče je bilo poletje 2003. Povprečna temperatura povsod po državi kaže tendenco naraščanja, ki je najbolj očitna v zadnjih 25-tih letih. Z večjimi in pomembnejšimi razlikami kakor pri povprečni temperaturi se srečujemo v Sloveniji pri padavinah. Razlike med regijami so zelo velike, saj v Julijcih dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Tudi pogled v preglednico 2 nas prepriča o velikih prostorskih razlikah: na Kredarici je padlo največ padavin, v Prekmurju pa najmanj. Na Kredarici je v obravnavanem obdobju padlo največ padavin leta 1987, v Ljubljani leta 1965, prav tako v Murski Soboti. V Ljubljani in Murski Soboti je bilo najmanj padavin leta 2003, na Kredarici 1971. Tudi med leti so na isti postaji razlike velike.

Povprečna temperatura v letu 2009 je pomembno presegla dolgoletno povprečje in se uvršča med nekaj najvišjih od začetka meritev. Temperatura je odvisna od nadmorske višine, zato najbolj izstopajo podatki za Kredarico, nižja od drugih je tudi temperatura v Ratečah. Leta 2009 je nad 3000 mm padavin padlo v delu severozahodne Slovenije, najmanj pa na Spodnjem Štajerskem, na Obali in v Prekmurju, pod 1000 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin najbolj primanjkovalo na Kočevskem, v Beli krajini in Spodnjem Štajerskem. Za dolgoletnim povprečjem pa so zaostajali tudi na Goriškem, Obali, večjem delu Notranjske, na Dolenjskem in precejšnjem delu Štajerske. Največji presežek glede na dolgoletno povprečje so zabeležili v delu Zgornjega Posočja in v Murski Soboti, kjer je padla dobra petina več padavin kot v povprečju obdobja 1961–1990. Leto 2009 je bilo bolj sončno kot običajno. Za več kot desetino je bilo dolgoletno povprečje preseženo v osrednji Sloveniji, delu Štajerske in na Goriškem.

Tudi tendence se za padavine precej razlikujejo od tistih pri temperaturi. Nekatera območja kažejo izrazit upad letnih padavin, v Julijcih in na Dolenjskem pa je zabeležena šibka tendenca naraščanja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suša, poplave in plazenje zemljišča. Leta 2003 je kmetijstvo močno prizadela suša, ob izrazitemu pomanjkanju padavin pa jo je stopnjevalo še nadpovprečno sončno in toplo vreme. Za hudourniške poplave so dovolj že kratkotrajni, zelo intenzivni nalivi; 18. septembra 2007 so hudourniške poplave in plazovi na Gorenjskem in Štajerskem zahtevali človeške žrtve in ogromno gospodarsko škodo. Božične poplave 2009 so ponovno izpostavile ranljivost slovenskega prostora in njegovo veliko poplavno ogroženost. Zelo verjetno je prav na območjih, ki so povezana s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno pa jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Beli knjigi- Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti (april 2009) in Zeleni knjigi– Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU (junij 2007).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 20.9.2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2009. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki v ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujejo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Na teh postajah opravljajo meritve honorarni opazovalci trikrat dnevno, takih postaj je vključno s prej omenjenimi okoli 40. Ker je prostorska spremenljivost padavin večja, deluje tudi 180 postaj, kjer opazujejo meteorološke pojave in enkrat dnevno merijo padavine in snežno odejo.
Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij brez večjih sprememb. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto; zavedati pa se moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. Temperatura je najbolj odvisna od nadmorske višine, zato z nizko temperaturo najbolj zstopaja Kredarica; sledijo pa ji Rateče.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v °C (temperature) in v mm (padavine).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


TWITTER