OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Raba energije prispeva 80 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vir izpustov je promet, sledi proizvodnja električne energije in toplote. Izpusti so v zadnjih dveh letih najnižji po letu 1993. Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 50 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 74 %. V letu 2015 so bili izpusti nižji od ciljne vrednosti za to leto za 13,4 %.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste za obdobje 2013-2020 po Odločbi 406/2009 Evropske komisije ter ciljne izpuste po Kjotskem protokolu, ki so veljali v obdobju 2008-2012.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi zgorevanja goriv, so pa z energijo povezani, in sicer t.i. ubežne emisije, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju izpustov iz termoelektrarn.

Ker je bila uveljavljana nova metodologija za mednarodno poročanje, so se z evidencami pripravljenimi v letu 2015 spremenile vrednosti za izpuste TGP za celotno obdobje 1986-2013, kar je podrobneje pojasnjeno v poglavju o metodologiji. Podatki objavljeni letos zato niso v celoti primerljivi z objavami v preteklih letih, kar pa ne vpliva na ključne ugotovitve.


Grafi

Slika EN01-1: Gibanje izpustov TGP iz energetskih virov, bruto domačega proizvoda ter oskrbe z energijo v obdobju 2000-2015
Viri: 
Evidence TGP, Agencija RS za okolje (2017)
; Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Oskrba z energijo

BDP

Izpusti TGP iz energetskh virov

Index (2000=100)

Oskrba z energijo

BDP

Izpusti TGP iz energetskh virov

2000

100

100

100

0

6490,78

18902

15301,13

2001

102,69

102,95

105,54

0

6665,26

19459,54

16148,17

2002

103,68

106,90

105,98

0

6729,68

20206,05

16216,23

2003

105,12

109,94

104,21

0

6822,93

20780,33

15945,31

2004

108,30

114,72

106,41

0

7029,59

21684,63

16282,23

2005

111,03

119,31

107,96

0

7206,82

22552,66

16518,55

2006

111,21

126,06

109,06

0

7218,45

23828,24

16686,81

2007

111,59

134,81

109,83

0

7243,18

25482,30

16804,92

2008

117,86

139,26

116,52

0

7650,22

26323,29

17828,12

2009

109,23

128,40

106,33

0

7089,78

24270,76

16269,91

2010

111,10

129,99

106,74

0

7211,44

24571,16

16333,14

2011

112,16

130,84

106,77

0

7280,05

24730,71

16336,55

2012

107,96

127,32

103,12

0

7007,12

24065,60

15778,86

2013

104,87

125,93

98,29

0

6806,58

23804,04

15039,49

2014

101,24

129,85

86,64

0

6571,33

24543,44

13256,82

2015

99,44

132,85

87,54

0

6454,48

25112,02

13394,58

Slika EN01-2: Izpusti TGP leta 2015 v Sloveniji iz energetskih virov po sektorjih in iz neenergetskih virov
Viri: 
Evidence TGP, Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

Neenergetski viri

Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti

Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv)

Promet

Druga področja (široka raba)

2015

20,41

29,30

9,45

31,84

9,00

Slika EN01-3: Sprememba sektorskih izpustov TGP iz energetskih virov glede na izhodiščne izpuste v obdobju 1990-2013
Viri: 
Evidence TGP, Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

Druga podr. (široka raba)

Promet

Ind. in grad. (ener. raba goriv)

Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp.

Energetika

1986=0

Druga podr. (široka raba)

Promet

Ind. in grad. (ener. raba goriv)

Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp.

Energetika

1990

-482,78

725,93

-1255,81

-380,46

-1393,12

0

1883,10

2733,53

3149,88

6884,33

14650,84

1991

-183,21

572,83

-1308,16

-1359,19

-2277,73

0

2182,67

2580,42

3097,54

5905,60

13766,23

1992

-434,20

647,99

-1710,54

-779,27

-2276,02

0

1931,68

2655,58

2695,16

6485,52

13767,94

1993

51,21

1091,04

-1888,10

-1032,78

-1778,62

0

2417,09

3098,64

2517,59

6232,01

14265,34

1994

-38,63

1441,34

-1716,86

-1269,20

-1583,35

0

2327,25

3448,93

2688,83

5995,59

14460,61

1995

113,36

1816,00

-1772,65

-1054,34

-897,63

0

2479,24

3823,59

2633,04

6210,46

15146,33

1996

744,02

2451,86

-1907,38

-1469,88

-181,39

0

3109,90

4459,45

2498,31

5794,91

15862,57

1997

815,75

2519,12

-2169,23

-1015,18

150,46

0

3181,64

4526,71

2236,46

6249,61

16194,42

1998

847,43

1893,69

-2110,03

-779,34

-148,25

0

3213,31

3901,28

2295,66

6485,45

15895,71

1999

1064,34

1701,22

-2099,94

-1499,73

-834,11

0

3430,22

3708,81

2305,75

5765,06

15209,84

2000

736,92

1850,13

-2130,01

-1199,85

-742,82

0

3102,80

3857,72

2275,68

6064,94

15301,13

2001

808,38

1972,51

-2188,58

-488,10

104,21

0

3174,26

3980,11

2217,11

6776,70

16148,17

2002

663,55

1857,45

-2156,39

-192,34

172,28

0

3029,43

3865,05

2249,30

7072,45

16216,23

2003

583,72

1996,43

-2239,82

-438,98

-98,65

0

2949,60

4004,02

2165,87

6825,82

15945,31

2004

517,73

2146,11

-2119,28

-306,29

238,27

0

2883,61

4153,71

2286,41

6958,50

16282,23

2005

266,16

2421,15

-1920,56

-292,16

474,59

0

2632,04

4428,75

2485,13

6972,63

16518,55

2006

44,35

2640,25

-1817,32

-224,43

642,85

0

2410,23

4647,85

2588,37

7040,36

16686,81

2007

-403,84

3221,43

-2060,61

3,99

760,97

0

1962,04

5229,03

2345,08

7268,78

16804,92

2008

-37,06

4150,23

-2088,10

-240,91

1784,16

0

2328,82

6157,83

2317,59

7023,88

17828,12

2009

-106,35

3318,30

-2449,33

-536,66

225,96

0

2259,53

5325,89

1956,36

6728,13

16269,91

2010

-73,94

3257,92

-2489,61

-405,18

289,18

0

2291,94

5265,51

1916,08

6859,61

16333,14

2011

-335,87

3691,81

-2687,42

-375,94

292,60

0

2030,02

5699,41

1718,28

6888,86

16336,55

2012

-579,12

3765,80

-2755,58

-696,21

-265,10

0

1786,76

5773,40

1650,11

6568,59

15778,86

2013

-661,02

3452,26

-2761,83

-1033,88

-1004,47

0

1704,87

5459,85

1643,86

6230,91

15039,49

2014

-949,46

3377,41

-2755,79

-2459,30

-2787,14

0

1416,42

5385,00

1649,90

4805,50

13256,82

2015

-851,93

3351,35

-2814,57

-2334,23

-2649,38

0

1513,95

5358,94

1591,12

4930,57

13394,58

Slika EN01-4: Izpusti TGP v obdobju 2005-2015, razdeljeni na izpuste zavezancev EU-ETS ter vire, ki niso vključeni v EU-ETS, po sektorjih
Viri: 
Evidence TGP, Agencija RS za okolje (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Dejanski izpusti zavezancev EU-ETS

Podeljene kvote v državnem načrtu razdelitve za obdobje 2005-2007 in 2008-2012

Razlika med dejanskimi izpusti in kvotami

Izpusti zaradi rabe energije

Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti

Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv)

Promet

Druga področja (široka raba)

Neenergetski viri

SKUPAJ ne EU-ETS

Cilj za ne EU-ETS sektor

Odstopanje od cilja za ne EU-ETS

2005

11804,20

9192,55

2611,65

8739,76

589,11

1089,87

4428,75

2632,04

3004,14

11743,91

11824,16

-80,25

2006

11828,50

8757,31

3071,19

8833,61

603,41

1172,12

4647,85

2410,23

2986,52

11820,13

11824,16

-4,03

2007

11754,71

8311,24

3443,47

8725,44

587,15

947,22

5229,03

1962,04

3025,09

11750,53

11824,16

-73,63

2008

12636,13

8214,36

4421,77

9963,49

530,99

945,85

6157,83

2328,82

2779,33

12742,81

11824,16

918,65

2009

11504,50

8216,05

3288,45

8921,12

533,84

801,86

5325,89

2259,53

2716,68

11637,81

11824,16

-186,35

2010

11471,50

8226,46

3245,04

8898,31

559,31

781,55

5265,51

2291,94

2702,61

11600,91

11824,16

-223,24

2011

11614,92

8224,72

3390,21

8980,15

574,43

676,30

5699,41

2030,02

2690,35

11670,50

11824,16

-153,66

2012

11428,38

8226,21

3202,17

8771,07

557,98

652,94

5773,40

1786,76

2688,67

11459,74

11824,16

-364,42

2013

7389,99

0

0

8304,11

534,46

604,94

5459,85

1704,87

2644,57

10948,68

12323,92

-1375,24

2014

6115,29

0

0

7823,33

426,53

595,39

5385,00

1416,42

2669,56

10492,89

12353,72

-1860,83

2015

6108,87

0

0

7918,29

454,30

591,09

5358,94

1513,95

2801,16

10719,44

12383,52

-1664,08


Cilji

Cilj Slovenije do leta 2020 je, da se emisije toplogrednih plinov ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005 in se nanaša na izpuste virov, ki niso vključeni v shemo EU-ETS. Cilj je sprejet z Odločbo 406/2009/EU v okviru cilja EU, da EU kot celota zmanjša izpuste TGP za 20 % do leta 2020 glede na leto 1990. Obveznosti so določene za celotno obdobje 2013-2020, ciljna vrednost za leto 2013 znaša 12.324 kt CO2 ekv, za leto 2020 pa 12.533 kt CO2 ekv, cilji za vmesna leta sledijo linearnemu povečevanju med tema letoma.


Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov. Leta 2015 je prispevala 80 % vseh izpustov. V obdobju 1986-2015 se je delež gibal med 79 in 83 %.

Primerjava gibanja izpustov TGP iz energetskih virov z gibanjem bruto domačega proizvoda in oskrbe z energijo pokaže ali je bil dosežen razklop rasti BDP-ja in izpustov ter kaj je vplivalo na razklop. Analiza je pokazala, da je bil razklop dosežen zlasti v obdobju 2002-2007 kot posledica strukturnih sprememb ter učinkovitejše rabe energije, in v letih 2012-2014 kot posledica zmanjšanja deleža fosilnih goriv v oskrbi z energijo in večje učinkovitosti rabe energije. Do leta 2050 bo potrebno doseči znatno večji razklop, saj se morajo izpusti TGP zmanjšati za 80-95 % glede na leto 1990.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora ima največji delež CO2 (96% leta 2015), katerega glavni vir je promet, sledi proizvodnja električne energije in toplote. CH4 je predstavljal 3 %, glavni vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi. N2O je prispeval 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986-2013 zmanjšali za 17,4 %, izpusti CH4 za 39,1 %, izpusti N2O pa za 14,9 %.

Največji vir izpustov energetskega izvora je promet s 40 %, proizvodnja električne energije in toplote je s 37 % leta 2015 na drugem mestu. Industrija prispeva 12 %,  gospodinjstva in storitveni sektor skupaj pa 11 %.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj je to edini sektor, kjer so se izpusti od leta 1986 povečali, in sicer za 159 % do leta 2015. Glede na leto 2005 so se izpusti povečali za 21 %. Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU). Pozitivno je to, da se je rast po letu 2008 ustavila, vendar prvi podatki za leto 2016 kažejo na ponovno občutno rast prodaje pogonskih goriv. V obdobju 2000-2008 je raba energije v prometu naraščala, zlasti izrazito med letoma 2005 in 2008. Leta 2008 so bili izpusti kar za 197 % višji kot leta 1986. Po letu 2004 je gibanje izpustov v veliki meri krojil tranzitni promet skozi Slovenijo, kar se je zaradi nižjih cen goriv v Sloveniji glede na sosednje države, neposredno odrazilo na večji prodaji pogonskih goriv v državi. Ob tem je potrebno poudariti, da tranzitni promet ni edini krivec za višje izpuste, saj Slovenija v prometu ni izvajala načrtovanih ukrepov iz operativnih programov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (MKO, 2012, MOP, 2014). Problematična je zlasti osredotočenost na cestni promet in na promet z osebnimi avtomobili. Zmanjšanje izpustov po letu 2008 je zlasti posledica zlasti gospodarske krize in tudi višjih cen pogonskih goriv v Sloveniji glede na ostale države.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote skupaj z ubežnimi emisijami so se v zadnjih letih občutno znižali kot posledica modernizacije sektorja. Leta 2015 so bili za 34 % % nižji kot leta 1986, medtem ko so bili leta 2007 še na enakem nivoju.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2015 najbolj zmanjšali, za 64 %, kot posledica prestrukturiranja industrije in zamenjave goriv v prvi polovici obdobja ter gospodarske krize, ki je vplivala na rabo energije po letu 2008, ter na ponovno prestrukturiranje industrije. Kljub gospodarski rasti v letu 2015, so se emisije iz industrije in gradbeništva zmanjšale.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so se po letu 2008 izpusti zniževali, kar je predvsem posledica zmanjšanja rabe kurilnega olja, zaradi zamenjav z drugimi energent, zlasti lesno biomaso, kakor tudi zaradi ukrepov učinkovite rabe energije na stavbah. Glede na leto 1986 so bili izpusti leta 2015 nižji za 38 %. V zadnjem letu so se izpusti minimalno povečali, kar lahko pripišemo hladnejši zimi, glede na leto 2014. Za leto 2016 prvi podatki kažejo na občutno povečanje porabe kurilnega olja, kar se bo zagotovo odrazilo tudi na izpustih.

Ministrstvo, pristojno za okolje, za doseganje podnebnih ciljev izvaja Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (MOP, 2014), ukrepi so nanašajo na vse sektorje, z izjemo virov, ki so v shemi EU-ETS (Praktično celotna proizvodnja električne energije in toplote ter dobra polovica izpustov iz industrije – večje naprave). V letu 2016 je bilo sprejeto prvo poročilo o spremljanju izvajanja ukrepov programa. Ugotovljeno je bilo, da je največji zaostanek pri izvajanju ukrepov na področju prometa, večji zaostanek pa je tudi na področju stavb ter zelene gospodarske rasti (MOP, 2016). Analiza učinkovitosti porabe nepovratnih sredstev je pokazala, da je v javnem sektorju doseženo zmanjšanje emisij na EUR subvencije znatno nižje kot velja za sredstva Ekosklada, ki so podeljena občanom (MOP, 2016).

EU si je za do leta 2020 zastavila cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 1990. Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je razdeljen na 21-odstotno zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009).

Za Slovenijo je cilj po odločbi manj kot 4-odstotno povečanje izpustov virov zunaj ETS glede na leto 2005 (EU, 2009). Ta cilj je bil z izvedbenimi odločbami preveden v absolutne cilje za obdobje 2013-2020. Leta 2013 izpusti virov neETS v Sloveniji ne smejo presegati 12.324 kt CO2 ekv, leta 2020 pa 12.533 kt CO2 ekv, cilji v vmesnih letih pa sledijo linearni interpolaciji med tema letoma.

V letu 2015 so izpusti znašali 10.719 kt CO2 ekv in so bili nižji od ciljne vrednosti za to leto za 13,4 %. Med izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS,  je daleč najpomembnejši sektor promet s kar 50-odstotnim deležem izpustov, energetski viri pa so skupaj prispevali 74 %.

EU je že leta 2010 sprejela politično odločitev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za 80-95 % glede na leto 1990, tolikšno zmanjšanje bo po ugotovitvah Medvladnega foruma o podnebnih spremembah potrebno v razvitih državah, da bi preprečili nevarne posledice podnebnih sprememb in zadržali rast globalne temperature pod mejo 2 °C (Svet EU, 2010). Ta smer je bila potrjena tudi na mednarodnem nivoju v Parizu leta 2015, kjer so sprejeli dogovor za prehod v nizkoogljično družbo na globalni ravni. V luči tega je v letu 2016 Evropska komisija objavila predlog uredbe o delitvi napora za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot del novega podnebno energetskega paketa, kjer so za države EU določeni cilji za obdobje 2021-2030. Za Slovenijo je predlagano 15 % zmanjšanje emisij virov izven ETS do leta 2030 glede na leto 2005.


Cilji in pravna podlaga

Akti podnebno-energetskega svežnja (Odločba 406/2009, Direktiva 2009/29/ES).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC). V letu 2015 so podatki prvič izračunani po novih navodilih (IPCC, 2006) ter z uporabo novih vrednosti GWP (4AR), celotne časovne vrste za obdobje 1986-2015 so skladno s spremembami metodologije popravljene. Ključna sprememba je pri faktorjih potenciala globalnega segrevanja za posamezne pline, spremenjeni so bili emisijski faktorji, poleg tega pa se je spremenila tudi struktura sektorjev (CRF format).

Izpusti zaradi rabe energije (CRF 1) vključujejo izpuste iz zgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na izpuste iz proizvodnje električne energije in toplote - transformacije (CRF 1.A.1), izpuste iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3) in izpuste iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne izpuste iz trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv (rudniki) oz. prenosu in razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv. Transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote v tekstu poleg izpustov iz transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B).

Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv,  izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov ter izpusti iz rabe topil in drugih izdelkov, izpuste iz kmetijstva (CRF 3), kjer so zajeti izpusti iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz odpadkov (CRF 5), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov, sežigalnic odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami.

Izpusti virov vključenih v EU-ETS so pridobljeni na ARSO, in sicer so uporabljene vrednosti z oznako preverjene emisije. Izpusti virov neETS so izračunani kot razlika med celotnimi izpusti v Sloveniji in izpusti virov vključenih v EU-ETS.

Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 25, N2O = 298, SF6 = 22800, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). V izpustih CO2 izpusti iz zgorevanja lesne biomase niso vključeni. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100. Od leta 2015 se pri poročanju uporabljajo spremenjene vrednosti uteži, skladno z izsledki Četrtega poročila IPCC. Spremenjena metodologija je prvič uporabljena pri pripravi revizije kazalca v letu 2015 in sicer za celotno obdobje 1986-2013.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. V letu 2003 je bila zanesljivost podatkov o aktivnostih in emisijskih faktorjev za sektor Transformacije izboljšana zaradi uporabe nacionalnih emisijskih faktorjev in izboljšave postopkov določitve količine porabljenega goriva.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov
Central data repository, EIONET, Evropska okoljska agencija
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka

Datum zajema podatkov
19.01.2017
Podatki za obdobje
2000-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Drugi viri in literatura

- ARSO, 2016. National inventory report 2016 (povezava: http://cdr.eionet.europa.eu/si/un/colrftjsw/envu0ztvw/index_html?&page=2).

- Evropska komisija, 2011. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij - Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)112).

- Evropska komisija, 2013, Izvedbeni sklep Komisije št. 2013/634/EU z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 292 z dne 1.11.2013, stran 19)

- Evropska komisija, 2016, Factsheet on the Commission's proposal on binding greenhouse gas emission reductions for Member States (2021-2030) (http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-2499_en.htm)

- EU, 2009. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

- MOP, 2014. Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.

- MOP, 2016. Prvo letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/op_tgp/1...)

- SURS, 2017. Statistični podatki pridobljeni preko sistema SI-STAT


Povezani kazalci