KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2018 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.


Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2018 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2018.

 

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.


Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2018
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

PCB [indeks (1990 = 100)]

dioksini in furani [indeks (1990 = 100)]

PAH [indeks (1990 = 100)]

HCB [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

1991

99,73

97,69

108,50

88,65

1992

89,78

92,49

95,97

82,97

1993

84,11

86,84

85,38

83,23

1994

77,53

83,37

76,45

82,86

1995

69,90

82,66

73,18

82,70

1996

65,93

80,80

69,89

70,55

1997

61,43

80,67

65,13

73,31

1998

58,70

81,42

64,76

72,72

1999

54,71

80,47

64,48

75,42

2000

51,39

82,48

62,61

91,12

2001

48,59

84,38

63,00

100,64

2002

44,33

81,35

67,21

4,00

2003

37,12

84,87

69,65

4,23

2004

34,31

88,05

72,14

4,37

2005

32,43

90,70

74,40

4,27

2006

29,44

92,96

75,64

4,14

2007

23,92

95,17

76,25

4,03

2008

22,55

97,81

77,90

4,39

2009

19,85

91,98

75,16

4,63

2010

18,21

94,20

75,77

6,15

2011

12,21

94,66

75,50

3,94

2012

10,52

89,90

72,53

3,81

2013

9,76

90,52

74,02

3,80

2014

9,75

77,52

62,16

3,33

2015

9,36

81,73

66,00

2,91

2016

9,36

83,99

67,48

2,85

2017

8,56

81,66

64,67

2,57

2018

8,55

75,61

59,87

2,64

Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [kg]

Raba goriv v industriji [kg]

Cestni promet [kg]

Ostali promet [kg]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]

Ubežne emisije [kg]

Industrijski procesi in raba topil [kg]

Odpadki [kg]

Kmetijstvo [kg]

skupaj [kg]

1990

0,00

0,98

0,00

0,00

0,90

0

413,48

0,00

0

415,36

1991

0,00

0,88

0,00

0,00

1,17

0

412,17

0,00

0

414,22

1992

0,00

0,66

0,00

0,00

0,91

0

371,32

0,00

0

372,90

1993

0,00

0,54

0,00

0,00

0,69

0

348,11

0,00

0

349,34

1994

0,00

0,43

0,00

0,00

0,46

0

321,13

0,01

0

322,02

1995

0,00

0,50

0,00

0,00

0,36

0

289,49

0,00

0

290,35

1996

0,00

0,45

0,00

0,00

0,29

0

273,11

0,00

0

273,85

1997

0,00

0,38

0,00

0,00

0,17

0

254,57

0,01

0

255,14

1998

0,00

0,49

0,00

0,00

0,14

0

243,18

0,01

0

243,82

1999

0,00

0,50

0,00

0,00

0,15

0

226,59

0,01

0

227,25

2000

0,00

0,44

0,00

0,00

0,09

0

212,93

0,01

0

213,46

2001

0,00

0,52

0,00

0,00

0,07

0

201,22

0,01

0

201,81

2002

0,00

0,70

0,00

0,00

0,06

0

183,36

0,01

0

184,12

2003

0,00

0,60

0,00

0,00

0,05

0

153,52

0,02

0

154,19

2004

0,00

0,61

0,00

0,00

0,03

0

141,86

0,01

0

142,52

2005

0,00

0,62

0,00

0,00

0,02

0

134,05

0,01

0

134,70

2006

0,00

0,63

0,00

0,00

0,02

0

121,64

0,01

0

122,30

2007

0,00

0,65

0,00

0,00

0,02

0

98,66

0,01

0

99,34

2008

0,01

0,67

0,00

0,00

0,02

0

92,95

0,01

0

93,65

2009

0,01

0,47

0,00

0,00

0,02

0

81,95

0,01

0

82,45

2010

0,00

0,43

0,00

0,00

0,01

0

75,18

0,02

0

75,64

2011

0,01

0,45

0,00

0,00

0,01

0

50,22

0,02

0

50,71

2012

0,01

0,41

0,00

0,00

0,01

0

43,23

0,02

0

43,68

2013

0,01

0,40

0,00

0,00

0,00

0

40,12

0,02

0

40,55

2014

0,01

0,39

0,00

0,00

0,00

0

40,09

0,01

0

40,50

2015

0,01

0,34

0,00

0,00

0,00

0

38,52

0,01

0

38,87

2016

0,01

0,31

0,00

0,00

0,00

0

38,55

0,01

0

38,88

2017

0,01

0,32

0,00

0,00

0,00

0

35,23

0,01

0

35,57

2018

0,01

0,32

0,00

0,00

0,00

0

35,20

0,01

0

35,53

Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Nizozemska [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-28 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

75,98

94,10

18,67

100,01

88,69

100

99,73

91,92

1992

61,13

93,09

11,73

95,96

80,44

100

89,78

87,22

1993

61,74

96,53

10,49

100,49

71,70

100

84,11

84,15

1994

56,97

96,54

6,71

100,27

64,16

100

77,53

80,41

1995

61,74

96,98

3,22

107,54

55,15

100

69,90

75,40

1996

55,84

93,30

3,34

96,61

41,91

100

65,93

70,08

1997

63,40

95,10

3,16

102,26

28,68

100

61,43

67,98

1998

63,95

93,62

2,64

98,62

15,66

100

58,70

64,39

1999

60,89

94,66

2,64

98,80

9,47

100

54,71

59,74

2000

63,90

91,43

2,57

100,53

0,60

100

51,39

38,09

2001

64,88

89,91

2,66

101,36

0,63

100

48,59

35,51

2002

66,62

90,06

2,66

96,96

0,62

100

44,33

32,75

2003

67,13

90,09

2,52

103,07

0,63

100,35

37,12

30,57

2004

68,90

90,16

3,31

105,83

0,63

100,63

34,31

28,14

2005

73,96

90,25

2,98

114,78

0,60

100,71

32,43

27,51

2006

74,62

90,24

3,04

118,13

0,58

66,71

29,44

26,84

2007

77,24

90,26

2,87

119,67

0,61

41,48

23,92

25,22

2008

77,08

90,25

2,83

116,08

0,58

92,59

22,55

24,30

2009

58,31

89,80

2,01

71,45

0,54

2216,27

19,85

20,96

2010

73,14

89,83

2,31

84,56

0,54

2245,58

18,21

21,27

2011

74,73

89,68

2,51

88,05

0,53

2019,67

12,21

19,98

2012

73,75

89,26

2,28

88,34

0,58

1836,81

10,52

19,04

2013

78,67

89,15

1,84

78,52

0,59

2102,93

9,76

17,52

2014

77,58

88,78

1,91

76,37

0,66

1942,71

9,75

16,86

2015

75,57

88,01

2,81

71,69

0,80

1875,79

9,36

16,23

2016

73,52

87,42

2,54

75,33

0,74

1777,43

9,36

15,65

2017

80,91

86,02

2,20

76,88

0,66

1734,99

8,56

15,59

2018

67,94

85,29

2,25

76,54

0,60

1690,65

8,55

15,24

Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq]

Raba goriv v industriji [g I-Teq]

Cestni promet [g I-Teq]

Ostali promet [g I-Teq]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq]

Ubežne emisije [g I-Teq]

Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq]

Odpadki [g I-Teq]

Kmetijstvo [g I-Teq]

skupaj [g I-Teq]

1990

0,57

1,55

0,39

0,00

10,97

0,00

4,12

1,30

0

18,90

1991

0,51

1,37

0,37

0,00

11,98

0,00

2,93

1,30

0

18,46

1992

0,57

1,13

0,39

0,00

11,15

0,00

2,93

1,30

0

17,48

1993

0,55

0,97

0,46

0,00

10,49

0,00

2,64

1,30

0

16,41

1994

0,54

0,85

0,52

0,00

9,78

0,00

2,77

1,30

0

15,76

1995

0,55

0,91

0,57

0,00

9,52

0,00

2,76

1,30

0

15,62

1996

0,50

0,91

0,66

0,00

9,43

0,00

2,47

1,30

0

15,27

1997

0,55

0,85

0,69

0,00

9,13

0,00

2,73

1,30

0

15,25

1998

0,58

1,00

0,60

0,00

9,05

0,00

2,86

1,30

0

15,39

1999

0,51

0,76

0,58

0,00

9,14

0,00

2,92

1,30

0

15,21

2000

0,53

0,70

0,60

0,00

9,02

0,00

3,43

1,30

0

15,59

2001

0,58

0,97

0,60

0,00

8,96

0,00

3,54

1,30

0

15,95

2002

0,61

1,22

0,61

0,00

9,40

0

2,24

1,30

0

15,37

2003

0,58

1,21

0,63

0,00

9,90

0

2,42

1,30

0

16,04

2004

0,60

1,26

0,67

0,00

10,33

0

2,47

1,30

0

16,64

2005

0,62

1,35

0,72

0,00

10,60

0

2,55

1,30

0

17,14

2006

0,64

1,25

0,77

0,00

10,83

0

2,73

1,36

0

17,57

2007

0,65

1,17

0,92

0,00

11,00

0

2,90

1,36

0

17,99

2008

0,72

1,21

1,12

0,00

11,25

0

2,89

1,30

0

18,48

2009

0,64

0,94

0,98

0,00

11,53

0

2,00

1,29

0

17,38

2010

0,65

0,94

0,96

0,00

11,55

0

2,59

1,11

0

17,80

2011

0,67

0,89

1,02

0,00

11,48

0

2,55

1,28

0

17,89

2012

0,64

0,80

1,02

0,00

11,05

0

2,23

1,26

0

16,99

2013

0,62

0,83

0,91

0,00

11,33

0

2,21

1,20

0

17,11

2014

0,49

0,94

0,83

0,00

9,07

0

2,19

1,14

0

14,65

2015

0,52

0,87

0,72

0,00

9,96

0

2,15

1,24

0

15,45

2016

0,56

0,82

0,76

0,00

10,28

0

2,17

1,29

0

15,87

2017

0,57

0,89

0,60

0,00

9,63

0

2,28

1,47

0

15,43

2018

0,56

0,90

0,57

0,00

8,69

0

2,25

1,31

0

14,29

Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Luksemburg [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-28 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

99,71

103,16

100,25

102,85

95,67

99,01

97,69

96,88

1992

61,15

92,47

78,64

98,71

87,82

97,99

92,49

92,12

1993

53,23

92,49

79,94

94,01

95,69

96,99

86,84

85,43

1994

45,02

85,60

70,30

92,21

81,58

96,00

83,37

79,68

1995

46,07

88,55

68,12

96,18

78,08

94,99

82,66

75,80

1996

46,25

96,25

69,06

89,41

53,90

93,94

80,80

68,45

1997

46,47

91,12

68,69

90,70

33,19

93,03

80,67

63,06

1998

43,90

92,82

60,35

89,18

19,43

91,97

81,42

58,05

1999

41,25

91,68

58,03

84,80

20,19

90,95

80,47

50,88

2000

40,27

85,52

73,67

80,77

14,12

89,93

82,48

47,55

2001

40,49

92,29

76,78

63,86

7,42

89,16

84,38

39,55

2002

30,09

88,42

60,53

58,42

6,90

87,72

81,35

38,64

2003

29,49

98,02

65,20

62,87

6,52

87,03

84,87

33,16

2004

28,86

96,53

60,94

57,83

5,72

86,05

88,05

33,31

2005

28,58

101,32

56,34

65,82

5,18

85,14

90,70

31,64

2006

29,64

94,80

55,21

69,94

5,34

82,69

92,96

27,48

2007

29,44

92,14

52,07

77,78

4,51

85,10

95,17

26,54

2008

29,14

87,59

47,74

79,56

5,61

85,30

97,81

26,49

2009

29,01

89,42

66,01

62,59

6,59

2302,36

91,98

23,68

2010

32,75

82,18

69,67

62,32

5,51

3969,59

94,20

24,46

2011

30,50

79,00

76,70

54,40

5,35

490,53

94,66

23,03

2012

31,19

79,36

78,85

57,73

4,00

1909,22

89,90

23,02

2013

31,75

73,91

73,56

56,81

3,72

2127,67

90,52

22,26

2014

29,29

63,98

64,45

54,09

4,04

2019,06

77,52

21,04

2015

30,12

70,13

71,89

55,25

3,32

1834,85

81,73

21,00

2016

29,76

66,82

70,52

55,02

5,42

1699,74

83,99

20,62

2017

29,71

59,13

60,70

58,30

4,61

1690,76

81,66

20,63

2018

27,49

57,43

54,09

54,52

3,17

1603,82

75,61

20,35

Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [t]

Raba goriv v industriji [t]

Cestni promet [t]

Ostali promet [t]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]

Ubežne emisije [t]

Industrijski procesi in raba topil [t]

Odpadki [t]

Kmetijstvo [t]

skupaj [t]

1990

0,00

1,36

0,04

0,02

6,33

0

0,32

0,00

0

8,07

1991

0,00

1,24

0,04

0,02

7,26

0

0,19

0,00

0

8,76

1992

0,00

1,05

0,04

0,02

6,43

0

0,20

0,00

0

7,75

1993

0,00

0,92

0,05

0,02

5,72

0

0,18

0,00

0

6,89

1994

0,00

0,88

0,05

0,02

5,00

0

0,22

0,00

0

6,17

1995

0,00

0,91

0,06

0,02

4,71

0

0,21

0,00

0

5,91

1996

0,00

0,85

0,06

0,02

4,54

0

0,17

0,00

0

5,64

1997

0,00

0,75

0,07

0,02

4,22

0

0,20

0,00

0

5,26

1998

0,00

0,84

0,06

0,02

4,11

0

0,20

0,00

0

5,23

1999

0,00

0,78

0,05

0,02

4,15

0

0,20

0,00

0

5,20

2000

0,00

0,71

0,05

0,02

4,03

0

0,23

0,00

0

5,05

2001

0,00

0,83

0,05

0,02

3,95

0

0,23

0,00

0

5,08

2002

0,00

0,98

0,06

0,02

4,12

0

0,24

0,00

0

5,42

2003

0,00

0,92

0,06

0,02

4,34

0

0,28

0,00

0

5,62

2004

0,00

0,96

0,07

0,02

4,48

0

0,29

0,00

0

5,82

2005

0,00

1,02

0,08

0,02

4,57

0

0,31

0,00

0

6,00

2006

0,01

0,99

0,09

0,02

4,67

0

0,33

0,00

0

6,10

2007

0,01

0,92

0,11

0,02

4,76

0

0,34

0,00

0

6,15

2008

0,01

0,94

0,13

0,02

4,85

0

0,34

0,00

0

6,29

2009

0,01

0,73

0,12

0,01

4,98

0

0,23

0,00

0

6,07

2010

0,01

0,70

0,12

0,01

4,96

0

0,31

0,00

0

6,11

2011

0,01

0,67

0,13

0,01

4,93

0

0,34

0,00

0

6,09

2012

0,01

0,62

0,14

0,01

4,74

0

0,33

0,00

0

5,85

2013

0,01

0,62

0,14

0,01

4,87

0

0,33

0,00

0

5,97

2014

0,00

0,65

0,14

0,01

3,89

0

0,32

0,00

0

5,02

2015

0,01

0,59

0,13

0,01

4,27

0

0,31

0,00

0

5,33

2016

0,01

0,56

0,14

0,01

4,40

0

0,32

0,00

0

5,45

2017

0,01

0,60

0,14

0,01

4,13

0

0,34

0,00

0

5,22

2018

0,01

0,62

0,14

0,01

3,72

0

0,33

0,00

0

4,83

Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Ciper [indeks (1990 = 100)]

Finska [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-28 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

103,87

98,05

98,08

101,77

97,11

100,29

108,50

100,02

1992

76,65

78,91

54,61

95,68

101,86

100,55

95,97

89,11

1993

61,76

81,85

59,77

98,61

102,17

104,12

85,38

88,59

1994

55,42

73,64

42,73

98,66

88,43

105,15

76,45

82,49

1995

56,69

76,25

38,33

102,83

79,58

107,86

73,18

78,49

1996

59,33

84,31

40,81

95,52

71,99

111,88

69,89

77,15

1997

53,27

77,98

38,44

102,51

65,89

112,44

65,13

73,73

1998

49,82

78,30

24,67

100,01

61,98

116,02

64,76

65,57

1999

48,59

76,34

24,68

101,03

56,76

112,36

64,48

60,41

2000

44,88

68,39

32,26

66,45

45,24

108,75

62,61

142,40

2001

45,60

73,97

34,88

63,52

44,30

119,54

63,00

155,24

2002

41,09

71,17

26,24

48,39

41,69

122,47

67,21

105,71

2003

39,16

81,24

33,24

63,39

44,74

123,87

69,65

123,33

2004

38,01

79,33

30,79

52,02

35,23

124,45

72,14

140,78

2005

38,04

84,26

29,98

71,48

27,65

122,39

74,40

213,61

2006

38,04

84,26

29,98

71,48

27,65

122,39

74,40

213,61

2007

39,14

73,30

28,11

98,75

12,24

126,33

76,25

58,41

2008

39,08

72,49

25,81

109,62

7,54

136,12

77,90

61,34

2009

38,50

74,27

32,80

96,08

6,15

141,87

75,16

57,71

2010

42,43

79,65

36,16

96,47

6,44

156,38

75,77

61,20

2011

39,01

75,94

41,64

71,74

6,93

136,47

75,50

57,47

2012

40,40

74,60

43,53

90,79

7,31

146,63

72,53

58,86

2013

41,35

73,62

43,85

86,90

6,00

138,27

74,02

60,22

2014

36,90

64,15

35,71

76,94

5,05

140,17

62,16

55,37

2015

38,32

71,94

37,25

78,67

6,49

133,73

66,00

56,45

2016

38,60

68,94

37,98

78,23

4,94

145,09

67,48

56,41

2017

38,86

66,33

37,37

82,45

4,34

142,52

64,67

54,81

2018

35,71

64,17

30,82

74,31

4,91

140,38

59,87

50,62

Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [kg]

Raba goriv v industriji [kg]

Cestni promet [kg]

Ostali promet [kg]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]

Ubežne emisije [kg]

Industrijski procesi in raba topil [kg]

Odpadki [kg]

Kmetijstvo [kg]

skupaj [kg]

1990

0,37

0,03

0,00

0,00

0,08

0

18,51

0,00

2,40

21,39

1991

0,33

0,02

0,00

0,00

0,08

0

16,12

0,00

2,40

18,96

1992

0,37

0,02

0,00

0,00

0,08

0

14,86

0,00

2,40

17,74

1993

0,36

0,02

0,00

0,00

0,08

0

14,94

0,00

2,40

17,80

1994

0,35

0,02

0,00

0,00

0,08

0

14,86

0,02

2,40

17,72

1995

0,36

0,02

0,00

0,00

0,08

0

14,82

0,00

2,40

17,69

1996

0,33

0,02

0,00

0,00

0,08

0

14,34

0,00

0,32

15,09

1997

0,36

0,02

0,00

0,00

0,08

0

14,87

0,02

0,32

15,68

1998

0,38

0,03

0,00

0,00

0,08

0

14,76

0,02

0,28

15,55

1999

0,34

0,01

0,00

0,00

0,08

0

15,28

0,01

0,40

16,13

2000

0,35

0,02

0,00

0,00

0,08

0

18,65

0,01

0,37

19,49

2001

0,38

0,02

0,00

0,00

0,08

0

20,66

0,03

0,35

21,52

2002

0,41

0,03

0,00

0,00

0,08

0

0

0,05

0,29

0,86

2003

0,38

0,03

0,00

0,00

0,09

0

0

0,06

0,34

0,91

2004

0,39

0,04

0,00

0,00

0,09

0

0

0,02

0,39

0,94

2005

0,40

0,05

0,00

0,00

0,09

0

0

0,02

0,35

0,91

2006

0,40

0,05

0,00

0,00

0,10

0

0

0,02

0,32

0,89

2007

0,41

0,04

0,00

0,00

0,10

0

0

0,02

0,29

0,86

2008

0,41

0,05

0,00

0,00

0,10

0

0

0,02

0,36

0,94

2009

0,39

0,04

0,00

0,00

0,11

0

0

0,03

0,42

0,99

2010

0,41

0,06

0,00

0,00

0,11

0

0

0,07

0,67

1,32

2011

0,41

0,05

0,00

0,00

0,11

0

0

0,07

0,20

0,84

2012

0,39

0,05

0,00

0,00

0,11

0

0

0,07

0,20

0,81

2013

0,38

0,06

0,00

0,00

0,11

0

0

0,07

0,20

0,81

2014

0,29

0,08

0,00

0,00

0,09

0

0

0,05

0,21

0,71

2015

0,31

0,08

0,00

0,00

0,10

0

0

0,04

0,10

0,62

2016

0,33

0,08

0,00

0,00

0,10

0

0

0,05

0,05

0,61

2017

0,33

0,06

0,00

0,00

0,10

0

0

0,05

0,01

0,55

2018

0,32

0,06

0,00

0,00

0,09

0

0

0,04

0,05

0,56

Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2020 (23. 07. 2020)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Belgija [indeks (1990 = 100)]

Bolgarija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Ciper [indeks (1990 = 100)]

Češka [indeks (1990 = 100)]

Danska [indeks (1990 = 100)]

Estonija [indeks (1990 = 100)]

Finska [indeks (1990 = 100)]

Francija [indeks (1990 = 100)]

Nemčija [indeks (1990 = 100)]

Grčija [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Irska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Latvija [indeks (1990 = 100)]

Litva [indeks (1990 = 100)]

Luksemburg [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Nizozemska [indeks (1990 = 100)]

Poljska [indeks (1990 = 100)]

Portugalska [indeks (1990 = 100)]

Romunija [indeks (1990 = 100)]

Slovaška [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

Španija [indeks (1990 = 100)]

Švedska [indeks (1990 = 100)]

Združeno kraljestvo [indeks (1990 = 100)]

EU-28 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

101,03

97,96

89,85

91,93

101,71

68,18

174,80

97,14

99,68

101,79

98,47

95,66

129,25

99,86

96,58

86,99

124,92

100,41

100

80,54

92,11

103,29

89,56

73,53

88,65

72,08

100,31

97,07

96,86

1992

89,16

96,26

83,91

113,55

105,14

46,29

121,34

85,04

101,92

104,02

94,59

102,54

97,69

99,98

91,94

96,80

85,56

97,74

100

63,06

89,18

106,43

93,82

72,75

82,97

30,09

100,56

106,84

96,97

1993

83,26

144,73

63,24

116,42

108,30

41,74

89,87

73,51

101,99

52,44

71,61

101,92

72,52

100,37

88,72

62,33

67,60

97,91

100

45,97

105,91

104,51

97,17

43,39

83,23

82,71

101,04

116,79

87,47

1994

67,87

215,22

95,63

125,59

110,82

40,54

91,66

109,85

101,06

6,07

76,67

107,29

73,34

100,24

84,38

4,34

39,11

99,71

100,03

23,07

107,83

102,53

96,59

38,16

82,86

67,82

101,63

125,43

85,07

1995

68,23

286,29

95,95

90,70

111,93

41,61

83,86

170,21

99,80

5,86

73,08

102,46

76,06

100,25

81,98

4,70

42,73

299,75

100,05

2,63

111,17

125,87

104,01

38,39

82,70

54,35

101,75

130,92

85,62

1996

68,93

230,90

93,48

81,92

114,50

39,19

86,97

188,76

106,60

5,92

73,03

99,55

71,82

100,51

93,92

4,69

45,23

168,90

100,07

5,29

112,92

142,74

110,57

40,87

70,55

54,17

102,48

132,25

86,04

1997

65,49

205,25

93,94

72,75

115,33

31,02

143,30

195,18

107,88

5,22

75,54

109,33

71,81

17,04

93,53

4,66

46,03

114,34

100,10

5,43

113,70

141,86

103,62

32,88

73,31

72,15

101,55

132,27

87,01

1998

60,49

140,06

101,04

76,45

115,82

26,20

106,52

168,74

107,64

4,69

85,75

115,00

68,29

16,80

79,28

4,47

39,56

269,34

100,12

5,71

94,14

157,35

87,31

33,90

72,72

80,44

101,67

140,39

93,52

1999

57,86

102,50

89,17

67,90

117,00

17,67

72,85

161,01

106,93

4,05

90,58

112,90

74,75

16,41

40,58

4,51

22,22

279,04

100,15

5,22

86,81

150,34

84,66

32,20

75,42

68,11

101,03

3,03

41,18

2000

50,67

52,44

97,62

28,04

118,43

17,57

41,61

162,37

108,32

3,67

99,50

119,64

79,71

16,56

44,39

4,22

16,91

132,16

100,17

3,36

88,82

170,88

89,70

34,62

91,12

50,46

64,47

2,58

43,03

2001

51,66

51,57

94,67

29,06

119,33

19,56

42,32

165,69

51,12

2,88

107,68

122,42

76,33

17,17

59,32

4,93

11,35

230,65

100,20

5,72

94,88

129,83

86,82

31,58

100,64

46,02

35,62

2,28

45,06

2002

47,42

51,64

96,24

19,20

120,92

16,60

24,06

152,91

33,88

2,20

0,17

120,32

75,47

17,45

49,36

4,58

10,01

107,37

100,22

5,85

101,44

174,21

92,34

30,04

4,00

47,96

51,62

2,12

7,01

2003

45,89

49,28

109,67

13,92

39,33

15,23

26,75

159,12

27,95

1,74

0,45

121,92

61,50

17,87

51,77

4,76

10,52

126,45

100,24

5,97

112,98

2,59

105,22

36,73

4,23

55,22

87,26

1,97

6,13

2004

44,11

49,22

113,62

11,89

14,73

16,85

23,01

175,30

73,13

1,31

0,16

126,39

49,31

18,12

40,31

5,45

14,56

128,15

100,28

3,62

96,79

2,53

103,43

25,20

4,37

35,27

21,41

2,39

5,14

2005

44,13

47,78

107,72

6,36

14,78

13,62

27,79

144,16

90,83

0,92

0,50

126,79

38,04

5,62

35,60

4,92

16,57

129,10

100,29

3,53

96,48

2,46

101,26

24,88

4,27

35,55

27,28

2,28

5,10

2006

44,85

49,67

124,14

6,12

15,74

13,67

27,31

133,11

101,40

0,47

0,53

116,73

22,68

5,57

41,32

5,16

15,04

176,79

74,36

3,56

89,65

2,35

111,83

28,78

4,14

5,80

31,85

2,14

3,70

2007

44,13

50,27

120,13

6,04

156,87

11,32

26,83

164,04

107,11

0,48

0,46

122,40

21,54

5,61

34,07

5,26

12,19

201,48

62,46

3,43

103,87

2,43

112,80

24,11

4,03

8,51

35,43

1,85

3,64

2008

44,52

47,34

117,77

5,98

29,26

10,29

25,84

170,26

52,55

1,34

0,45

118,69

17,78

5,57

31,37

4,42

12,21

143,91

87,24

3,61

119,81

2,37

117,90

23,21

4,39

8,12

22,20

1,72

3,38

2009

43,75

30,33

128,90

6,08

21,60

11,65

19,84

156,65

74,60

1,55

0,29

122,92

18,59

5,50

27,46

5,22

11,01

161,52

3894,39

4,48

117,73

2,46

103,27

22,99

4,63

3,53

60,01

1,13

2,98

2010

50,13

31,79

127,47

11,99

40,37

21,30

20,78

176,95

25,01

1,72

0,34

55,91

23,91

5,62

30,47

5,15

11,61

145,11

3529,38

5,22

119,89

1,99

103,30

24,15

6,15

3,15

39,75

1,09

2,80

2011

46,10

69,10

128,77

11,94

15,77

17,55

19,59

159,70

73,46

1,47

0,35

56,35

27,57

5,71

29,69

5,54

8,03

138,30

3792,97

5,53

106,12

1,95

117,68

24,86

3,94

3,28

25,70

0,79

2,92

2012

75,42

42,75

112,00

11,99

44,79

23,65

17,63

167,28

26,70

1,51

0,32

49,64

30,23

5,95

29,35

5,72

6,74

91,95

3155,21

6,02

107,64

2,53

113,54

24,90

3,81

2,96

22,63

0,76

2,91

2013

168,03

15,56

96,55

11,93

43,52

21,25

19,21

170,71

48,64

1,63

0,33

44,31

31,80

5,79

16,09

7,13

5,98

86,36

4078,03

6,11

102,30

2,48

91,09

25,56

3,80

2,02

25,75

0,64

3,62

2014

168,98

16,52

101,78

8,75

23,94

20,62

17,71

142,69

60,75

1,76

0,47

49,21

36,87

5,68

17,16

7,73

2,72

94,78

4187,67

6,48

94,62

2,65

87,57

22,88

3,33

3,04

20,69

0,77

3,84

2015

43,59

11,75

104,37

6,07

18,67

21,69

16,51

142,32

45,86

2,01

0,43

14,76

36,23

5,69

16,58

7,53

3,49

112,04

4383,70

7,24

94,39

2,97

88,66

24,55

2,91

2,66

23,10

0,88

2,43

2016

44,55

10,08

94,01

6,64

27,24

20,82

17,71

144,34

168,04

2,15

0,52

12,91

36,22

5,75

16,01

8,69

3,45

108,38

4712,41

7,50

95,86

3,24

85,28

25,89

2,85

3,17

16,27

1,07

3,08

2017

46,08

84,47

95,82

6,55

59,28

20,74

18,29

157,64

94,09

2,00

0,61

15,45

36,74

5,64

15,80

8,87

3,79

104,44

4771,68

7,34

95,11

3,41

90,21

29,38

2,57

3,20

18,41

1,17

3,20

2018

41,67

12,04

85,46

7,96

58,20

19,90

18,68

161,57

89,74

2,00

0,41

15,67

31,45

5,35

15,27

9,10

4,07

111,40

5053,03

6,94

96,13

4,04

82,96

25,57

2,64

3,34

16,56

1,26

2,73


Cilji

  • zmanjšati izpuste polikloriranih bifenilov, dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
  • opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
  • zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 415 kg/leto na 36 kg/leto, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2018 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-28 so se v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 85 %, največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, največji porast pa Malta. Največje izpuste PCB v EU-28 je leta 2018 prispevalo Združeno kraljestvo, najmanjše pa Malta.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2018 v Sloveniji zmanjšali za 24 %, iz 19 g I-Teq leta 1990 na 14 g I-Teq leta 2018, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrijskih procesov in rabe topil. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Zmanjševanje izpustov dioksinov in furanov v Sloveniji po letu 2000 ni zaznati zaradi večje porabe trdnih energentov v malih kuriščih. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-28 v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 80 %. Največje zmanjšanje je dosegel Luksemburg, največji porast pa Malta. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-28 je leta 2018 beležila Poljska, najmanjše pa Ciper.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal:  benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 8 t/leto v letu 1990 na 5 t/leto v letu 2018. Izpusti so se v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 40 %. Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2018 predstavljala mala kurišča (77 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2018 v EU-28 zmanjšali za 49 %. Izpuste je najbolj zmanjšal Ciper, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-28 je leta 2018 prispevala Poljska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2018 zmanjšali iz 21 kg na 0,6 kg oziroma za 97 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2018 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (57 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2018 v EU-28 zmanjšali za 97 %. Največje zmanjšanje izpustov je dosegla Nemčija, največje povečanje je bilo zaznati na Malti. Največje izpuste HCB v EU-28 je leta 2018 prispevalo Združeno kraljestvo, najmanjše pa Ciper.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.


Podatki za Slovenijo

 

Cilji so povzeti po: Aarhuškem protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

Izvorna baza podatkov oz. vir: državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. julij 2020

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2018. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.
 

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih so zaradi enotne metodologije izračuna mednarodno primerljivi.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Negotovost uporabljenih emisijskih faktorjev je ključna za večjo negotovost ocen emisij.

      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

      Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

 

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention)

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija  (European Environment Agency – EEA)

Datum zajema podatkov za kazalec: 23. julij 2020

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec je osnovan na uradnem poročanju organu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo/ Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (UNECE/EMEP) glede na Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Uporabljena je EMEP/EEA metodologija.

Geografska pokritost: EU-28 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2019.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

      Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2018 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2018
  2. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  3. Zakon o varstvu okolja
  4. Persistent organic pollutant emissions, Indicator Assessment,  AIR 002, Published 16 Oct 2018, Evropska okoljska agencija, 2018
  5. Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja, sklep Vlade z dne 15.4.2004
  6. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
  7. Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih in po njej v RS izdan Zakon o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih
  8. Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER