OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2016 že drugo leto zapored zvišala, in sicer za dobrih 14 % na 48,2 t CO2/mio EUR1995, kar je 8,7 t CO2/mio EUR1995 nad indikativnim letnim ciljem. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost sicer 34 % nižja.


Kazalec intenzivnost  CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je definiran kot razmerje med izpusti CO2 in dodano vrednostjo za komercialni in institucionalni sektor.


Grafi

Figure PO01-1: Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju
Prikaži podatke

Kazalec 2005

Vrednost kazalca 2010-2016

Linearna projekcija

2005

90.27

2010

72.64

2011

64.08

2012

47.03

47.03

2013

51.44

45.14

2014

38.51

43.25

2015

42.20

41.36

2016

48.18

39.46

2017

37.57

2018

35.68

2019

33.79

2020

31.90


Cilji

Indikativen cilje za leto 2016, ki je bil 39,5 t CO2/mio EUR1995.

Cilj iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020: 32 t CO2/mio EUR1995

 


Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je leta 2016 znašala 48,2 t CO2/mio EUR1995 (osnova za izračun preliminaren podatek, objavljen januarja 2016). Glede na leto prej se je povečala za dobrih 14 % in je tako zaostajala za indikativnim ciljem za leto 2016, ki je bil 39,5 t CO2/mio EUR1995. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020  32 t CO2/mio EUR1995, bo potrebno intenzivnost CO2 v obdobju 2017−2020 zmanjšati za 34 % glede na leto 2016 oz. v povprečju za 4 t CO2/mio EUR1995 na leto. Vrednosti ciljev za vmesna leta v obdobju 2012−2020 so bile določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.

Podobno kot leta 2015, je bilo tudi leta 2016 povečanje intenzivnosti CO2 posledica 18-odstotnega povečanja izpustov CO2, dodana vrednost se je ob tem zvišala za 3,5 %. Leto 2016 pri tem ni bilo bistveno hladnejše od leta prej, delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v komercialnem in institucionalnem sektorju pa se je še nekoliko zmanjšal, in sicer s 6,6 % leta 2015 na 5,6 % leta 2016. Leta 2014 je bil ta delež 9,5-odsoten in s tem najvišji v obdobju 2005-2016. Ob tem je treba poudariti, da se rabe energije, in s tem tudi izpusti, za ta segment ne spremlja statistično, ampak izračunava kot ostanek v energetski bilanci, zato vzrokov za nihanja tako rabe energije, kot tudi izpusti in zato intenzivnosti CO2 ni mogoče natančneje določiti. Vzpostavitev statističnega spremljanja rabe energije v tem segmentu bi omogočila realnejše spremljanje izpustov in s tem tudi intenzivnosti CO2. V obdobju 2010−2016 se je intenzivnost CO2 sicer zmanjšala za 34 %, in sicer tako na račun zmanjšanja izpustov CO2 za 29 % kot tudi hkratnega povečanja dodane vrednosti za 7 %.   

 


Cilji povzeti po: Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/op_tgp/op_tgp_2020.pdf, Uredba (EU) št. 525/2013.

Izvorna baza podatkov oz. vir: Izpusti CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju (Agencija RS za okolje), SURS (Dodana vrednost panog G−S in U za leto 1995 v tekočih cenah in Letna sprememba obsega dodane vrednosti panog G−S in U od leta 1996 do leta X-1)

Skrbnik podatkov: ARSO, SURS

Datum zajema podatkov za kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, sta potrebna naslednja podatka:

  • izpusti CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju (t CO2). Gre za podatek ARSO o izpustih CO2 zaradi rabe goriv v komercialnem in institucionalnem sektorju (CRP koda 1.A.4.a pri poročanju emisijskih evidenc TGP za UNFCCC);
  • dodana vrednost komercialnega in institucionalnega sektorja (mio EUR1995), v katerega se v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti 2008, V2 (SKD 2008) prištevajo panoge od G do S in panoga U. Podatki o dodani vrednosti v stalnih cenah 1995 niso direktno dostopni, zato jih je potrebno izračunati iz podatkov SURS-a, in sicer iz dodane vrednosti v tekočih cenah leta 1995 in letnih sprememb obsega dodane vrednosti do opazovanega leta za posamezne panoge.

Metodologija obdelave podatkov: V skladu z Uredbo o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (Uredba (EU) št. 525/2013) se vsi finančni podatki, uporabljeni v kazalcih, navajajo v stalnih cenah 1995. SURS na portalu SI-STAT trenutno objavlja podatke v stalnih cenah 2010, zato je mogoče podatke v stalnih cenah 1995 pridobiti samo z lastnim izračunom. Glede na razpoložljivost podatkov bi bilo morda smiselno, da bi se v izračunu upoštevali podatki v stalnih cenah 2010, ki so objavljeni na spletu, seveda pa lahko tudi pri razpoložljivosti teh podatkov v prihodnje pride do kakšnih sprememb (npr. SURS se odloči za objavo podatkov v stalnih cenah za drugo referenčno leto).

Slovenijo število stopinjskih dni za leto 2015 je bilo za Slovenij povzeto po podatkih EUROSTATa (http://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/nrg_chdd_a), znašalo je 2.757 K*dan/leto, za leto 2016 pa 2.833 K*dan/leto, kar je 2 % več. Povečanje med letoma 2014 in 2015 je bilo 15-odstotno.  

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca:

Slabosti:

  • Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb. 
  • V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je lahko v pomoč pri njegovi nadaljnji razlagi delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v komercialnem in institucionalnem sektorju (%). Večji delež OVE pomeni manjše emisije TGP in s tem tudi manjšo intenzivnost CO2 in obratno.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 

Relevantnost: 

Točnost: 

Časovna primerljivost: 

Prostorska primerljivost: 2