OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Leta 2017 smo v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) v skupni površini 3422,7 ha, med katerimi prevladujejo območja industrijskih in obrtnih dejavnosti. Povprečna velikost posameznega FDO je znašala 3,2 ha.

Poleg cilja preprečevanja nastajanja novih FDO ter zmanjševanja obsega razvrednotenih površin, ostaja ključen cilj njihova okoljska sanacija in prenova, dolgoročno pa vzpostavitev sistema prostorskega razvoja, ki bo težil k ničelni pozidavi kmetijskih in gozdnih zemljišč.


Kazalec prikazuje število in površine funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) zaradi opuščene rabe v Sloveniji leta 2017. Dodatno prikazuje tudi druge značilnosti območij: tipe funkcionalno razvrednotenih območij glede na predhodno rabo, stopnjo opuščenosti ter vrsto lastništva.

Funkcionalno razvrednoteno območje je opuščeno ali nezadostno izkoriščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. Razvrednoteno območje lahko po funkcionalnih, fizičnih, okoljskih, socialnih idr. merilih izkazuje različne vrste in stopnje razvrednotenja. Lahko predstavlja potencial za razvoj, vendar so za njegovo oživitev potrebni sektorsko usklajeni predpisi in ukrepi za prenovo.


Grafi

Slika TP02-1: Število funkcionalno razvrednotenih območij po tipu degradacije, april 2016 do september 2017
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2017

Prikaži podatke

Število

FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (IND)

237

FDO infrastrukture (INF)

133

FDO kmetijske dejavnosti (KMD)

77

FDO obrambe, zaščite in reševanja (OBR)

35

FDO prehodne rabe (PRE)

112

FDO pridobivanja mineralnih surovin (MIN)

170

FDO storitvenih dejavnosti (STO)

162

FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti (TUR)

60

FDO za bivanje (BIV)

95

Slika TP02-2: Površina funkcionalno razvrednotenih območij, april 2016 do september 2017
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2017

Prikaži podatke

Površina (ha)

FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (IND)

1196,94

FDO infrastrukture (INF)

418,39

FDO kmetijske dejavnosti (KMD)

202,33

FDO obrambe, zaščite in reševanja (OBR)

152,11

FDO prehodne rabe (PRE)

267,76

FDO pridobivanja mineralnih surovin (MIN)

649,90

FDO storitvenih dejavnosti (STO)

324,34

FDFDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti (TUR)

102,17

FDO za bivanje (BIV)

108,79

Slika TP02-3: Površina funkcionalno razvrednotenih območij glede na lastništvo, april 2016 do september 2017
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2017

Prikaži podatke

Površina (ha)

Število

javno

465,33

154

mešano

988,66

232

zasebno

1641,64

572

neznano

327,10

123

Slika TP02-4: Površina funkcionalno razvrednotenih območij glede na stopnjo opuščenosti, april 2016 do september 2017
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2017

Prikaži podatke

Površina (ha)

Število

ni opuščeno

9,51

7

delno opuščeno (do 50 %)

890,88

192

pretežno opuščeno (50-99 %)

1373,76

347

povsem opuščeno

1148,60

535

Slika TP02-5: Prostorska razporeditev in velikost vseh evidentiranih funkcionalno razvrednotenih območij, 2017
Viri: 
Prikaži podatke

Površina FDO (ha)

2017

2011

10,1 ali več

504

29

5,1-10,0

225

29

2,1-5,0

203

51

5,1-10,0

84

39

10,1 ali več

65

46

Slika TP02-6: Karta skupnih površin funkcionalno razvrednotenih območij po občinah Slovenije, 2017
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2017

Prikaži podatke

Skupna površina FDO po občinah (ha)

2017

brez

42

5,0 ali manj

75

5,1-10,0

20

10,1-20,0

31

20,1-50,0

27

50,1 ali več

17


Cilji

  • Trajnostno upravljanje naravnih virov bomo dosegli z zagotavljanjem kakovostnega bivalnega okolja ob odgovornem in učinkovitem ravnanju s prostorom, s prednostno rabo funkcionalno degradiranih območij, na podlagi usklajenih prednostnih in uravnoteženih nalog, tudi v luči skladnejšega regionalnega razvoja. (Strategija razvoja Slovenije, 2017)
  • Racionalna raba prostora. Pri urejanju prostora se racionalna raba prednostno dosega s prenovo ter spremembo rabe obstoječih razvrednotenih in poseljenih območij, pri čemer ima prenova prednost pred novo pozidavo. (Zakon o urejanju prostora, 2017(ZUreP-2))
  • Pri umeščanju dejavnosti in prostorskih ureditev ter pri njihovem širjenju, oblikovanju in funkcionalni razmestitvi se upošteva potrebnost sanacije razvrednotenih območij. (Zakon o urejanju prostora, 2017 (ZUreP-2))
  • Prenova degradiranih urbanih območij in prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij. (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004)
  • »No net land take«. Težnja po ničelni pozidavi kmetijskih in drugih zemljišč ter usmerjanje razvoja in gradnje na območja, kjer so bile različne človekove dejavnosti že prisotne (Evropska komisija, No net land take by 2050?, 2016). Tak pristop je lahko finančno zahtevnejši, še posebej če gre za razvoj območij, ki so bila predhodno npr. industrijska (onesnažena) območja. Nov pristop ne pomeni popolne ustavitve razvoja na t.i. odprta zemljišča, vendar naj bi po letu 2050 zagotovili kompenzacijo zemljišč v primeru posegov na kmetijska in druga naravna zemljišča npr. z renaturacijo drugih območij na način, da bodo ponovno zmožna opravljati ekosistemske storitve.

Natančna prostorska umeščenost in poznavanje značilnosti razvrednotenih območij predstavljata pomemben korak v smeri trajnostnega načrtovanja in umeščanja dejavnosti v prostor.

Predstavljeno stanje funkcionalno razvrednotenih območij (v nadaljevanju FDO) v Sloveniji zaradi opuščene dejavnosti, popisanih po predhodno določenih kriterijih, odraža razmere v Sloveniji spomladi leta 2017.

Leta 2017 smo v Sloveniji evidentirali 1081 FDO v skupni površini 3422,7 ha, prisotna pa so bila v 170 občinah Slovenije (glej karti TP02_5 in TP02_6). V bazo smo vključili devet tipov FDO. Po številu prevladujejo FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (skupaj 237 območij), FDO pridobivanja mineralnih surovin (skupaj 170 območij, od tega 128 kamnolomov) in FDO storitvenih dejavnosti (znotraj tega tipa je bilo največ (84) FDO poslovnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti). Po površini prav tako prevladujejo FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (1196,9 ha), FDO pridobivanja mineralnih surovin (649,9 ha) in FDO infrastrukture (418,4 ha). Povprečna velikost FDO znaša 3,2 ha; v povprečju so največja FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,1 ha), najmanjša pa FDO za bivanje, ki obsegajo le 1,1 ha.

Glede na podatke predhodnega kazalca, ko je bilo leta 2011 skupaj evidentiranih 194 območij s skupno površino 979 ha, ki so bila zastopana v 82 slovenskih občinah,  ugotavljamo, da smo z novim zajemom evidentirali predvsem večje število manjših območij. S podrobnejšimi navodili in metodološko bolje opredeljenimi kriteriji, smo tudi natančneje zamejili območja FDO in tako preprečili pregrobo zajemanje večjih razvrednotenih območij (natančno določen potek po mejah parcel).

Pregled regionalne zastopanosti FDO med obema obdobjema (evidentiranje 2011 in 2017) kaže na določene spremembe. Zastopanost FDO je po površini leta 2017 največja v Osrednjeslovenski statistični regiji (v obsegu 1103 ha), regiji Jugovzhodna Slovenija (skupaj 500 ha) in Podravski statistični regiji (skupaj 351 ha), medtem ko sta bili leta 2011 v ospredju po skupnih površinah FDO Podravska in Osrednjeslovenska regija.

Lastništvo še naprej predstavlja veliko oviro tako pri ravnanju s FDO na lokalnem/regionalnem nivoju kot tudi pri načrtovanju in nadaljnjem umeščanju novih dejavnosti ter sanaciji FDO.  V zadnjih dvajsetih letih je večina danes prepoznanih FDO prešla v zasebne roke, kar pomeni, da izrazito prevladuje zasebno lastništvo (več kot polovica, kar 572 FDO je v zasebni lasti), najmanj FDO pa je v javni lasti.

Ker se v Sloveniji izpostavlja splošen problem pomanjkanja območij (prostora) za širitev dejavnosti, je pomembna tudi stopnja opuščenosti evidentiranih FDO. Med območji prihaja do velikih razlik v stopnji opuščenosti zemljišč (in objektov). Podatki kažejo, da je največ (535 od skupaj 1081) povsem opuščenih območij, sledijo pa jim pretežno opuščena (347) in delno opuščena območja (192). Če je povsem opuščenih skoraj polovica vseh FDO v Sloveniji, je njihova skupna površina nekoliko manjša. Tako je povsem opuščenih zemljišč 1149 ha oz. dobra tretjina.

S tokratnim evidentiranjem FDO smo preverjali tudi prostorsko-razvojne načrte občin v povezavi s temi območji. Kaže se precejšnja nemoč za reševanje tovrstne problematike na občinski ravni, čeprav je marsikatero današnje FDO plod neustreznih prostorskih pobud in občinskih prostorskih načrtov. Na ravni celotne države je le za 15 % vseh FDO že sprejet razvojni načrt – najpogosteje so občine poudarile, da je za območje že pripravljen občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), včasih tudi, da je že izdano gradbeno dovoljenje za novo investicijo/gradnjo, da sta investitor in projekt znana ipd. Za večino FDO (44 %) v Sloveniji ni s strani občinskih načrtovalcev pripravljenih nobenih načrtov, možnosti razvoja oz. ni nobenih podatkov o razvojnih načrtih. Pogosto načrtovalci rabe v prostoru niso seznanjeni z morebitnimi načrti  oz. nimajo možnosti vplivati na načrtovanje sanacije in reaktivacije (poudarjajo moč lastnikov). Skoraj za tretjino FDO so občine izpostavile, da sicer že obstajajo konkretni načrti, ideje (tako s strani občine ali s strani lastnikov), da pa način in čas njihove realizacije ni znan.

Za doseganje navedenih ciljev na področju ravnanja z razvrednotenim prostorom (trajnostno upravljanje naravnega vira, racionalna raba prostora, težnja po ničelni pozidavi, prenova degradiranih urbanih območij idr.) bi bilo potrebno:

  • Zmanjšati obseg in število degradiranih območij. Predlagamo vzpostavitev ustreznega kazalnika za spremljanje učinkovitost izvajanja politik in ukrepov v smeri zmanjševanja FDO. Funkcionalno degradirana območja so že vključena kot kazalnik razvoja v Poročilo o razvoju Slovenije 2018.
  • Preprečevanje nastajanja novih FDO je širša družbena odgovornost. Naj spomnimo npr. na posledice zadnje gospodarske krize, ki je generirala veliko število zelo različnih tipov FDO na celotnem območju Slovenije.
  • Sanacija okoljsko najbolj spornih območij in s tem zmanjšanje nevarnosti za zdravje prebivalstva. Posledično izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev na okoljsko degradiranih območjih;
  • Potrebna je zaveza o zmanjšanju degradiranih območij v strateških dokumentih, npr. integracija vsebin v nastajajočo in Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (v procesu priprave).
  • Delovanje sproti ažuriranega registra razvrednotenih območij v Sloveniji in dostop podatkov vsem odgovornim resorjem.
  • Učinkovitejše upravljanje z degradiranimi območji, racionalnejša raba prostora s prednostnim usmerjanjem razvoja dejavnosti na že degradirana območja in s tem varovanje kmetijskih zemljišč.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

 

Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) v Sloveniji je bila metodološko in vsebinsko nadgrajena in vzpostavljena kot rezultat CRP »Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra« (2015–2017).

Obstoječi podatki so rezultat evidentiranja na terenu (april 2016 do september 2017) ter intervjujev in dopolnjevanja informacij o posameznem FDO s strani predstavnikov občin. V okviru projekta smo pred terenskim popisom evidentirali vse potencialne lokacije, v nadaljevanju obiskali vseh 212 slovenskih občin, kjer smo s pomočjo odgovornih zaposlenih za prostor določili vse relevantne lokacije na območju posamezne občine. V zadnji fazi smo izbrana območja na lokaciji obiskali, popisali, kartirali in fotografirali. Vse pridobljene lokacije s pripadajočimi podatki smo vnesli v aplikacijo, ki je bila namensko pripravljena za potrebe projekta. Od oktobra 2017 tako v Sloveniji razpolagamo z novim prostorskim in podatkovnim slojem o funkcionalno razvrednotenem prostoru, podatki pa so zbrani in urejeni v obliki, ki omogoča tako vpogled preko javno dostopne spletne aplikacije (povezava: http://crp.gis.si/) kot tudi prenos evidentiranih podatkov, shp območij in fotografij v druga programska okolja.

Predstavljeni podatki so torej prikaz stanja jeseni 2017 (predhodni spomladi leta 2011), v prihodnje (leta 2019) se načrtuje ažuriranje podatkov s strani občin in ob sodelovanju regij. Predvidena je nadgradnja obstoječe evidence in vzpostavitev aktivnega registra FDO.

 

Sistem za spremljanje FDO v ospredje postavlja območja, ki so brez funkcije oziroma se določena funkcija (raba) na območju izvaja v omejenem obsegu. Zato je osnovni kriterij za njihovo opredelitev opuščenost oz. odsotnost izvajanja dejavnosti. Da smo posamezno obravnavano območje uvrstili med FDO, mora biti vsaj delno opuščeno (vsaj 10 % območja je opuščenega) (izjema je lahko le v primeru podtipa FDO za bivanje – stara dotrajana območja, ki ga kljub ohranjenosti bivanjske funkcije označujeta izrazita fizična degradacija in poslabšane razmere za bivanje).

FDO morajo izkazovati tudi minimalno velikost. Za kriterij zajema v mestih in mestnih naseljih (upoštevana opredelitev SURS iz leta 2003 – Mestna naselja…, 2004) smo določili minimalno površino 0,2 ha, ostala območja (odprti prostor) pa morajo obsegati najmanj 0,5 ha.

Osnovnima kriterijema so dodani še dopolnilni kriteriji, ki so namenjeni orisu razmer v FDO, pomembnih tudi za njihovo kasnejše vrednotenje in sprejemanje odločitev glede reaktivacije. Dodatno smo podali še oceno fizične degradacije (vzdrževanost območja) ter suma na socialno (npr. prisotnost vandalizma, nadpovprečna prisotnost kriminala) in okoljsko degradacijo (voda, tal, zraka, vegetacije, površja, drugega).

 

Po letu 2011 je to drugi prostorski zajem podatkov FDO, ki je metodološko bolje definiran (kriteriji), vključuje širši nabor območij glede na predhodno rabo (vključena tudi npr. FDO kmetijske dejavnosti, FDO prehodne rabe, FDO za bivanje, FDO turistične,  športnorekreacijske in športne dejavnosti) in vključuje po površini tudi manjša območja (2011 kriterij zajema 10.000 m2, 2017 pa 5000 m2 (oz. 2000 m2 na območjih mestnih naselij)). Podatki med seboj niso povsem neposredno primerljivi, a omogočajo zaznavo prostorskih teženj pojavljanja FDO ter zastopanost posameznih tipov FDO – oceno trenda razvoja pojava.

Pri opredelitvi tipov FDO smo izhajali iz predhodne dejavnosti (zadnja dejavnost pred opustitvijo) in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta (Pravilnik …, 2004), na osnovi katerega smo uskladili terminologijo oziroma poimenovanje posameznih tipov FDO. Določili smo 9 osnovnih tipov FDO. Petim tipom smo določili tudi podtipe, s čimer smo želeli podrobneje opredeliti posamezno obliko FDO. Podtipe FDO smo opredelili pri FDO storitvenih dejavnosti (3 podtipi), FDO pridobivanja mineralnih surovin (4 podtipi), FDO infrastrukture (4 podtipi), FDO prehodne rabe (2 podtipa) in FDO za bivanje (2 podtipa).

Tipologija funkcionalno razvrednotenih območij

Id

Tip FDO

Podtip FDO

1

FDO kmetijske dejavnosti

 

2

FDO storitvenih dejavnosti

2.1 FDO javnih storitev

2.2 FDO poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti

2.3 FDO starega mestnega ali vaškega jedra

3

FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti

 

4

FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti

 

5

FDO obrambe, zaščite in reševanja

 

6

FDO pridobivanja mineralnih surovin

6.1 FDO rudnika

6.2 FDO kamnoloma, peskokopa

6.3 FDO gramozne jame

6.4 FDO ostala območja pridobivanja mineralnih surovin

7

FDO infrastrukture

7.1 FDO prometne infrastrukture

7.2 FDO okoljske infrastrukture

7.3 FDO ostale gospodarske javne infrastrukture

7.4 FDO zelene infrastrukture

8

FDO prehodne rabe

8.1 FDO opuščenega gradbišča

8.2 FDO značilne prehodne rabe

9

FDO za bivanje

9.1 FDO za bivanje – nedograjena stanovanjska območja

9.2 FDO za bivanje – stara dotrajana območja

 Metodologija obdelave podatkov: kako so podatki preračunani v obravnavanem kazalcu (indeksi, deleži, uteži – npr. emisijski faktorji)

Površina evidentiranih FDO je izražena v ha (1 ha = 10.000 m2) in je zaokrožena na dve decimalki natančno. Površina in število FDO glede na lastništvo je prikazano v štirih kategorijah: javno, zasebno, mešano in kategorija neznano. Površina in število FDO glede na stopnjo opuščenosti je predstavljeno v štirih kategorijah (povsem opuščeno, pretežno opuščeno (50–99 %  površine), delno opuščeno (do 50 % površine), in ni opuščeno – slednje relevantno samo za podtip FDO za bivanje – stara dotrajana območja).

Glede na lokacijo posameznega FDO so izračuni o številu, površini in vrsti FDO so dodani kartografski prikazi lokacij in skupnih površin funkcionalno razvrednotenega prostora na ravni občin.

Informacije o kakovosti:

Glede na predhodne izkušnje in sistemski pristop so to prvi celoviti podatki s področja razvrednotenih območij v Sloveniji. Gre za evidenco dejanskega stanja in ne povzemanje parcialnih virov, raziskav, kar daje v metodološkem smislu dodatno vrednost prikazanim rezultatom.

Z evidentiranjem FDO 2017 se je odpravila vrsta slabosti, na katere smo opozorili pri pripravi predhodnega kazalca (2012).

Z razvojem metodologije in s podrobnejšim evidentiranjem smo odpravili predhodno pomanjkljivost- nezmožnost primerjave podatkov in prikaz trendov razvoja. 

Največja pomanjkljivost obstoječe podatkovne baze ostaja dejstvo, da trenutno v Sloveniji še ni vzpostavljen registrski sistem za spremljanje tega pojava v prostoru niti formalno določena odgovornost posameznega resorja za spremljanje tega pojava v prostoru. Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1 – brez večjih pripomb

Relevantnost: izbor ocene 1-3; 1

Točnost: izbor ocene 1-3;  1

Časovna primerljivost: izbor ocene 1-3  - se nanaša na popolnost; 2

Prostorska primerljivost: izbor ocene 1-3 – se nanaša na popolnost; 1

Drugi viri in literatura

  • Koželj, J., 1998. Degradirana urbana območja. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, 252 str.
  • Koželj, J., Filipič, P., Hočevar, P., Strle, K., Kušar, K., Lavtižar, K., Gracar, M., Cafuta, O., 2016. Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij (DUO 2). Zaključno poročilo, faza 1 in 2. Ljubljana, Fakultete za arhitekturo, 253 str.
  • KREVS, Marko, LAMPIČ, Barbara, JARNJAK, Marjan. Learning by doing : essential contribution of students to establishment of a national register of brownfield sites. V: EUROGEO 2012 Conference, June 1st-3rd, 2012, Dublin, Ireland. Geography and global understanding : connecting the sciences. Dublin: St. Patrick's University College, 2012, str. 1-18.
  • Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Meža, S., Radovan D., 2016. Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. 1. vmesno poročilo projekta CRP V6-1510. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije, 51 str.
  • Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Meža, S., Radovan D., 2017a. Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Končno poročilo. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije, 192 str.
  • Lampič, B., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Cigale, D., Kušar, S., Mrak, G., Potočnik Slavič, I., Radovan D., 2017b. Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah Slovenije. Urbani izziv, 7, str. 10–18.
  • Lampič, B., Kušar, S., Lamovšek Zavodnik, A., 2017c. Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela, 48, str. 5–31.
  • Lampič, B., Marot, N., Gamse, M., Jenko, I., Kljun, U., Mali, K., Korošec, T., Verlič, L., Žabota, B., 2015. Vzpostavitev aktivnega registra prostorsko in funkcijsko degradiranih območij za Gorenjsko regijo: končno poročilo. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, 120 str.
  • LAMPIČ, Barbara. Rezultati evidentiranja degradiranih območij v Sloveniji in njihove značilnosti : [predavanje na delavnici Degradirana območja v Sloveniji, 8. 5. 2012, Mestna občina Ljubljana, Ljubljana]. Ljubljana, 2012.
  • Mestna naselja v Republiki Sloveniji, 2003. 2004. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 140 str.
  • Politika urejanja prostora. 2001. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 14 str.
  • Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8105 (Citirano 13. 12. 2017).
  • Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 75 str.
  • Strategija prostorskega razvoja Slovenije… URL: http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/publikacije/sprs_slo.pdf (citirano: 13. 8. 2012).
  • Strategija razvoja Slovenije 2030. URL: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strateg... (citirano 12. 6. 2018).
  • Špes, M., Krevs, M., Lampič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Plut, D., Vintar Mally, K., Vovk Korže, A., 2012. Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije, Degradirana območja: zaključno poročilo. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 66 str.
  • Zakon o urejanju prostora. 2017. Uradni list RS, 61, str. 8255–-8310.
  • Zakon o varstvu okolja. 2004. Uradni list RS, 41, str. 4818–4853.