KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, sledijo tovorna vozila, delež katerih narašča. Učinkovitost rabe energije z izločenim vplivom tranzitnega prometa se izboljšuje, vendar prepočasi.

Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2012 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje in povečanja učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov.

Največ energije v industriji se porabi v proizvodnji kovin. Do leta 2011 se je skupna učinkovitost rabe energije v industriji povečala, po tem letu pa ni sprememb, pri čemer pa so trendi po posameznih panogah zelo različni in razgibani.


Kazalec prikazuje razdelitev rabe energije v prometu glede na vrsto prevoza (cestni prevoz, železniški prevoz, zračni prevoz), delitev rabe energije v cestnem prevozu po vrstah vozil (osebni avtomobili, tovorna vozila, avtobusi in motorji) ter gibanje energetske učinkovitosti v prometu.

Kazalec prikazuje še razdelitev rabe energije v gospodinjstvih glede na namen rabe (ogrevanje, priprava tople vode, kuhanje, raba energije v gospodinjskih aparatih ter ostalo). Enako kot za promet kazalec dodatno analizira gibanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.

Kazalec prikazuje tudi razdelitev rabe energije v industriji po panogah kemična industrija, proizvodnja kovin, proizvodnja mineralnih nekovinskih izdelkov, papirna industrija, proizvodnja strojev in naprav, živilska in tobačna industrija, tekstilna industrija, lesna industrija, proizvodnja vozil in plovil, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo in gibanje energetske učinkovitosti v industriji, ki je ocenjena z indeksom ODEX.

Energetska učinkovitost vpliva na rabo energijo. Povečanje energetske učinkovitosti vpliva ob enaki aktivnosti na zmanjšanje rabe energije. Če povečanje energetske učinkovitosti vpliva na povečanje aktivnost se zgodi t.i. rebound effect.


Grafi

Slika EN32-1: Deleži rabe energije v prometu po vrstah prevoza za leta 2000, 2005, 2010, 2012 in 2013
Viri:

Agencija RS za okolje, 2015; Statistični urad RS, 2015

Prikaži podatke
2000 2005 2010 2012 2013
Avtomobili % 73.6 67.4 61.9 62.2 62.1
Tovorna vozila % 19.5 26.4 32.9 33.6 33.6
Avtobusi % 2.7 2.4 1.9 1.3 1.2
Motorji % 0.1 0.3 0.4 0.4 0.4
Železnice % 1.9 1.9 1.3 1.2 1.2
Letala % 2.1 1.6 1.6 1.3 1.5
Slika EN32-2: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za celoten promet in glavni vrsti prevoza glede na leto 2000
Viri:

Agencija RS za okolje, 2015; Institut Jožef Stefan, 2015

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Promet - skupaj 2000=100 100 103 109 107 107 102 103 108 112 108
Avtomobili 2000=100 100 101 103 101 101 100 100 99 99 95
Tovorna vozila 2000=100 100 109 128 132 130 111 114 136 153 144
2010 2011 2012 2013
Promet - skupaj 2000=100 112 114 114 115
Avtomobili 2000=100 101 99 97 98
Tovorna vozila 2000=100 143 158 162 161
Slika EN32-3: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za celoten promet in glavni vrsti prevoza z izločeno prodajo goriva vozilom v tranzitu glede na leto 2000
Viri:

Agencija RS za okolje, 2015; Institut Jožef Stefan, 2015

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Promet - skupaj 2000=100 100 103 109 107 107 101 98 98 96 93
Avtomobili 2000=100 100 101 103 101 101 100 100 99 99 95
Tovorna vozila 2000=100 100 109 128 132 130 106 97 97 93 91
2010 2011 2012 2013
Promet - skupaj 2000=100 98 95 93 94
Avtomobili 2000=100 101 99 98 99
Tovorna vozila 2000=100 94 91 87 87
Slika EN32-4: Povprečne emisije CO2 za nova osebna vozila v Sloveniji od leta 2004
Viri:

EEA, 2015

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Slovenija gCO2/km 153 157 155 156 156 152 144 140 133 126
2014
Slovenija gCO2/km 121
Slika EN32-5: Struktura rabe končne energije po namenih rabe ob preračunu rabe energije za ogrevanje na povprečno hladno zimo
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015

Prikaži podatke
2009 2010 2011 2012 2013 2014
Ogrevanje % 71.5 70 69.5 69 68.3 68.1
Priprava tople vode % 12.9 13.4 13.6 13.8 14 14.4
Kuhanje % 3.7 3.8 3.9 4.1 4.3 4.5
Razsvetljava % 1.7 1.6 1.6 1.6 1.6 1.6
Veliki gospodinjski aparati % 5.1 5.2 5.3 5.4 5.4 5.6
Ostala raba % 5.1 6.1 6.1 6.1 6.4 5.8
Slika EN32-6: Gibanje indeksa energetske intenzivnosti za celotno rabo energije v gospodinjstvih ter glavne namene rabe energije glede na leto 2009
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015

Prikaži podatke
2009 2010 2011 2012 2013 2014
Gospodinjstva - SKUPAJ 2009=100 100 97 94 91 89 86
Ogrevanje 2009=100 100 95 92 89 86 82
Topla voda 2009=100 100 102 102 101 100 99
Veliki gospodinjski aparati 2009=100 100 99 99 97 95 93
Slika EN32-7: Gibanje indeksa energetske intenzivnosti za velike gospodinjske aparate glede na leto 2009
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015

Prikaži podatke
2009 2010 2011 2012 2013 2014
Hladilniki (tudi kombinirani) 2009=100 100 97.5 97.2 94.7 92.1 90.1
Zamrzovalniki 2009=100 100 97.5 97.2 94.9 92.6 90.8
Pralni stroji 2009=100 100 97 94.6 92 89.4 86.9
Sušilni stroji 2009=100 100 101 99.2 97.6 95.4 91.9
Pomivalni stroji 2009=100 100 98.2 98 96.6 95.2 94.8
TV 2009=100 100 106.8 110.1 111.2 109.6 106.8
Slika EN32-8: Raba končne energije po panogah v letih 2008, 2010, 2013 in 2014
Viri:

Eurostat, 2015; Statistični urad RS, 2015

Prikaži podatke
2008 2010 2013 2014
Kemikalije [ktoe] 157.3 162.3 148.2 150.4
Primarne kovine [ktoe] 302.5 241.8 301.1 297.8
Nekovinski mineralni izd. [ktoe] 268.5 192.3 162 162.9
Papir [ktoe] 187.3 174.7 158.6 165.5
Živila [ktoe] 78.9 70.8 62 71.3
Tekstil [ktoe] 44.8 32.9 26.5 22.2
Stroji in naprave [ktoe] 164.8 148 133.6 133
Prevozna sredstva [ktoe] 37 36.8 31.2 32.5
Les [ktoe] 63.3 55.6 39.1 60.7
Ostala industrija [ktoe] 94.1 83 69.8 69.9
Prid. rud in kamnin [ktoe] 0 0 15.8 16.8
Gradbeništvo [ktoe] 60.2 37.3 26.6 24.5
Slika EN32-9: Gibanje indeksa energetske intenzivnosti za celotno industrijo ter panoge, ki porabijo največ energije glede na leto 2008
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Kemikalije 2008=100 100 106 100 91 87 81 81
Jeklo 2008=100 100 118 107 97 104 105 103
Neželezne kovine 2008=100 100 98 79 104 113 112 105
Nekovinski mineralni izd. 2008=100 100 93 100 100 95 100 96
Papir 2008=100 100 99 92 90 89 87 86
Stroji in naprave 2008=100 100 98 106 95 92 91 86
Industrija - skupaj 2008=100 100 103 98 95 94 94 94
Živila 2008=100 100 115 96 87 85 85 98
Tekstil 2008=100 100 123 128 108 104 110 93
Prevozna sredstva 2008=100 100 104 98 97 112 110 100
Les 2008=100 100 108 110 96 86 100 166
Ostala industrija 2008=100 100 101 100 91 82 84 83
Prid. rud in kamnin 2008=100 100 113 84 85 87 89 80
Gradbeništvo 2008=100 100 93 87 82 98 82 69

Cilji

Povečanje učinkovitosti rabe energije in gibanje aktivnosti v prometu mora biti tako, da bo zagotovljeno gibanje rabe energije v prometu, ki omogoča doseganje naslednjih ciljev:
- 9 % prihranek rabe končne energije do leta 2016;
- povečanje emisij iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS, za največ 4 % do leta 2020
- 25 % delež obnovljivih virov energije v  bruto rabi končne energije do leta 2020
- izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020 – Ta cilj je bil z Direktivo o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) formuliran kot ciljna raba energije leta 2020 na nivoju EU. Države članice so si morale zadati lastne cilje, ki bodo omogočali dosego cilja na nivoju EU. Slovenija si je zadala cilj, da bo leta 2020 oskrba z energijo manjša ali enaka 7.125 ktoe, raba končne energije pa manjša ali enaka 5.118 ktoe (Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020).

Na podlagi Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 raba končne energije leta 2020 ne sme biti višja od:
- 2.201 ktoe v prometu
- 1.041 ktoe v gospodinjstvih
- 1.307 ktoe v industriji.

Leta 2015 povprečne emisije novih osebnih vozil ne smejo presegati 130 gCO2/km, leta 2020 pa 95 gCO2/km. 


V cestnem prometu se porabi daleč največji delež celotne rabe energije v prometu. Leta 2013 je znašal 97 %, od leta 2000 pa se je povečal za 2 odstotni točki. 62 % rabe energije v cestnem prometu se je leta 2013 porabilo v osebnih avtomobilih, 34 % pa v tovornih vozilih. Avtobusi so predstavljali 1 %, motorji pa 0,4 %.  Glede na leto 2000 se je močno povečala raba energije v tovornih vozilih, in sicer za 161 %. Raba energije osebnih vozil se je povečala za 28 %, avtobusov se je zmanjšala za 31 %, motorjev pa povečala za 349 %. Skupaj se je raba energije v cestnem prometu povečala za 54 %, pri čemer je v zadnjem letu zabeleženo zmanjšanje rabe energije za 3 %. Rast rabe energije v tovornem prometu lahko razdelimo na več obdobij. V obdobju 2000-2003, pred vstopom Slovenije v EU, je povprečna letna rast znašala 11,5 %, v obdobju 2003-2008 pa 15,7 %. Gospodarska kriza je vplivala na zmanjšanje rabe leta 2009. Po tem letu je raba do leta 2012 zopet rasla, vendar je bila leta 2012 še vedno nižja kot leta 2008, in sicer za  5 %. Leta 2013 se je raba zmanjšala za 3 %. Podobno gibanje rabe je opazno tudi pri osebnih vozilih.

Učinkovitost rabe energije v prometu se je ob upoštevanju celotne rabe energije v prometu, ki izhaja iz prodane količine goriv na ozemlju Slovenije, v obdobju 2000-2013 poslabšala, in sicer za 15 %. Poslabšanje je posledica poslabšanja učinkovitosti tovornega prometa, kjer je bila raba energije na tonski kilometer leta 2013 za 61 % višja kot leta 2000. Pri avtomobilih je bila učinkovitost rabe rahlo boljša kot leta 2000 (za 2 %), opazno pa se je izboljšala pri vseh ostalih vrstah prevoza, vendar zaradi majhnega deleža v skupni rabi energije to nima velikega vpliva na skupno učinkovitost rabe energije v prometu. Poslabšanje učinkovitosti tovornega prometa lahko pripišemo dejstvu, da statistika spremlja prodajo goriv v Sloveniji in ne porabo goriv »slovenskih« tovornih vozil, zaradi česar pride do neskladja med podatkom o rabi energije tovornih vozil, ki zajema tudi prodajo goriv »tujim« vozilom – tranzit, ter podatkom o opravljenih tonskih kilometrih, kjer so zajeta samo »slovenska« tovorna vozila.

Iz tega sledi, da je za realno oceno izboljšanja učinkovitosti rabe energije v prometu potrebno izločiti prodajo goriva tranzitnemu prometu iz bilance rabe energije. Ker točnih podatkov o količini goriva prodanega tujim vozilom ni, je potrebno narediti ocene. V letu 2013 je bila tranzitnemu prometu pripisana raba energije v višini 13,0 PJ, kar predstavlja 17 % celotne rabe energije v prometu. Večji del odpade na tovorna vozila (92 %), preostanek pa na osebne avtomobile.  Ob uporabi rabe energije brez tranzitnega prometa se učinkovitost rabe energije v prometu v obdobju 2000-2013 izboljša za dobrih 6 %, učinkovitost tovornega prometa pa za 13 %. Ocena rabe energije tranzitnega prometa je zelo groba, med drugim predpostavlja da tranzitnega prometa pred vstopom Slovenije v EU ni bilo, zato je potrebno jemati izračune pred letom 2005 z rezervo.

Glede na velik delež osebnih avtomobilov v rabi energije in s tem tudi izpustih CO2 ima izboljšanje učinkovitosti avtomobilov velik vpliv na njuno gibanje. Zato je EU leta 2009 v okviru strategija za izboljšanje učinkovitosti vozil sprejela Uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile (443/2009). Uredba določa, da povprečni izpusti CO2 novih vozil leta 2015 ne smejo presegati 130 gCO2/km, prav tako pa vsebuje tudi dolgoročni cilj za leto 2020 v višini 95 gCO2/km. Povprečje za nova vozila prodana v Sloveniji je leta 2013 znašalo 121 gCO2/km, kar je že občutno manj od cilja. Glede na leto prej so se izpusti zmanjšali za 3 %, glede na 2008 pa za  22 %. Na nižje povprečne emisije CO2 na prevožen kilometer poleg izboljšanja obstoječih tehnologij (avtomobili z motorji z notranjim izgorevanje na fosilna goriva) vpliva tudi uvajanje novih tehnologij. Delež hibridnih vozil v novokupljenih osebnih vozilih je leta 2012 znašal 0,2 %, električnih pa 0,04 %. Je pa ob tem potrebno opozoriti, da so to izpusti, ki so bili določeni v laboratorijskih razmerah, medtem ko se dejanski izpusti ne zmanjšujejo tako hitro. Razmak med laboratorijskimi meritvami in dejanskimi izpusti se namreč povečuje. Leta 2014 dejanski izpusti laboratorijske presegajo že za skoraj 40 % (ICCT, 2015).

V gospodinjstvih se daleč največ energije porabi za ogrevanje stanovanj. Po preračunu na povprečno hladno zimo je raba energije za ogrevanje leta 2014 znašala 36,0 PJ, kar je predstavljalo 68 % rabe energije v gospodinjstvih. Glede na leto 2009 se je raba zmanjšala za 14 %, delež pa za 3 odstotne točke. Po deležu v rabi energije sledi priprava tople vode, ki je leta 2014 predstavljala 14%, naslednji so veliki gospodinjski aparati, kjer so upoštevani hladilniki (tudi kombinirani), zamrzovalniki, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter televizije. Leta 2014 je njihov delež znašal 5,6 %, glede na leto 2009 pa se je delež povečal za 0,5 odstotne točke. 4,5 % energije se je porabilo za kuhanje, slaba 2 % pa za razsvetljavo. Preostanek energije (leta 2014 5,8 %, leta 2009 5,1 %) je bilo porabljene v malih gospodinjskih aparatih, za hlajenje stanovanj, za pogon črpalk v centralnem ogrevanju in ostale namene. 

Raba energije v gospodinjstvih se zmanjšuje, kar je posledica izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, vendar po drugi strani negativno na zmanjšanje rabe energije vpliva povečanje števila prebivalcev (za 1,6 % v obdobju 2009-2014), povečanje ogrevalne površine (za 4,8 %), povečanje števila električnih aparatov (število velikih gospodinjskih aparatov se je povečalo za 9,6 %). Sama učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih se je izboljšala za 14 %, raba energije preračunana na povprečno hladno zimo pa se je zmanjšala za 10 %. K izboljšanju učinkovitosti je največ prispevalo povečanje učinkovitosti pri ogrevanju prostorov za 18 %, in je posledica energetskih prenov stavb in tudi zamenjav sistemov ogrevanja. Občutno se je izboljšala tudi učinkovitost pri razsvetljavi (za 11,5 %). Skupna učinkovitost velikih gospodinjskih aparatov se je povečala za 7 %. Najbolj se je povečala pri pralnih strojih (za 13 %) in hladilnikih z 10 %, medtem ko se je pri televizorjih zmanjšala za 7 %, kar je zlasti posledica povečevanja površine televizorjev. Učinkovitost priprave tople vode se je rahlo izboljšala, medtem ko se je učinkovitost rabe energije za kuhanje poslabšala za 6 %.

V industriji se v Sloveniji največ energije porabi pri proizvodnji kovin. Leta 2012 je delež v celotni rabi energije v industriji znašal 25 %. Dodatno lahko sektor razdelimo na proizvodnjo jekla in proizvodnjo neželeznih kovin. Na vsako proizvodnjo odpade polovica rabe energije sektorja. Po rabi energije leta 2012 sledita proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (cement, apno, itd.) in papirna industrija, vsaka s 14 % deležem v skupni rabi energije v industriji. Višji delež od 10 % v rabi energije imata še kemična industrija in proizvodnja strojev in naprav, vsaka z 12 % deležem. Naštete panoge skupaj so leta 2012 predstavljale 77 % v rabi energije v industriji. Ostale panoge so živilska industrija, tekstilna industrija, proizvodnja prevoznih sredstev, lesna industrija, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo.

Učinkovitost rabe energije v industriji se je v obdobju 2008-2014 izboljšala, kar pomeni, da se je raba energije na enoto industrijske proizvodnje zmanjšala. Vendar je bil trend zelo razgiban. Leta 2009 se je učinkovitost zmanjšala, kar lahko pripišemo gospodarski krizi, ki je povzročila upad industrijske proizvodnje. Proizvodne naprave imajo namreč pri polni obremenitvi boljše izkoristke. Od leta 2009 naprej se zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in s tem naraščanja industrijske proizvodnje, strukturnih sprememb ter naložb v izboljšanje učinkovitosti procesov, učinkovitost zopet povečuje. Intenzivnost rabe energije v industriji je bila leta 2014 za 6 % nižja kot leta 2008. Po letu 2011 je izboljšanje intenzivnosti zelo počasno.

Analiza gibanja intenzivnosti rabe energije po glavnih panogah, glede na rabo energije, pokaže zelo raznolike trende. Najbolj razgiban trend je opazen pri proizvodnji jekla in proizvodnji neželeznih kovin. Pri proizvodnji kovin se je intenzivnost leta 2009 močno povečala, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje jekla zaradi gospodarske krize. Sledilo je zmanjševanje intenzivnosti zaradi gospodarskega okrevanja, v letih 2012 in 2013 pa se je intenzivnost zopet povečala, pri čemer je bila proizvodnja jekla na zelo podobnem nivoju kot leto prej, tako da je verjetno prišlo do prestrukturiranja. Trend pri neželeznih kovinah je bil v času gospodarske krize ravno obraten, kot pri jeklu, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje primarnega aluminija, ki je energetsko zelo intenziven proces. S povečanjem proizvodnje leta 2011 se je intenzivnost proizvodnje neželeznih kovin povečala, trend pa se je nadaljeval tudi leta 2012. V zadnjih dveh letih se je intenzivnost zmanjševala, verjetno na račun povečevanja proizvodnje sekundarnega aluminija. Na intenzivnost rabe energije pri proizvodnji neželeznih mineralnih izdelkov močno vpliva kriza v gradbeništvu. Dno proizvodnje cementa je bil dosežen leta 2011, kar sovpada z maksimalno intenzivnostjo rabe energije v tej panogi. V kemični industriji je potek intenzivnosti skladen s potekom gospodarske krize, v proizvodnji strojev in naprav pa je edino povečanje intenzivnosti opaziti leta 2010, kar je posledica strukturnih dejavnikov, v ostalih letih pa je le-ta nižja kot leta 2008.

Ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh zgoraj analiziranih sektorjih ter zmanjšanje emisij vsebujejo dokumenti Tretji nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ter Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po:

Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020), direktivi (2009/28/ES) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter Uredbi o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile (443/2009).

Izvorna baza podatkov:
PROMET
Skupni vprašalnik EUROSTAT, ARSO (rezultati modela COPERT, ki se uporablja za izračun izpustov iz prometa), SURS ter EEA.

 

GOSPODINJSTVA
SURS (raba energije v gospodinjstvih) in modelski podatki IJS-CEU.
INDUSTRIJA
EUROSTAT in SURS (raba energije), SURS (indeksi industrijske proizvodnje) in sektorski podatki o proizvodnji klinkerja (ARSO), jekla ter papirja (cehovski združenji).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS, ARSO, EEA, EUROSTAT, IJS-CEU.
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.11.2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
PROMET
Podatki o rabi energije v cestnem prometu, prevozu po železnicah in letalskem prometu so pridobljeni iz skupnega vprašalnika EUROSTAT, ki ga letno pripravlja SURS. Podatki o rabi energije v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih, avtobusih ter motorjih so letno pripravljeni na ARSO za potrebe izračuna izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal zraka. Razdelitev je narejena na podlagi podatkov o voznem parku ter prevoženih kilometrih za posamezne vrste vozil.
Poraba goriv domačih vozil je bila ocenjena na podlagi naslednjih predpostavk: Za osebna vozila je bilo predpostavljeno, da je trend gibanja prevoženih km na leto na vozilo v obdobju po letu 2004 enak kot v letih 2000-2004, enako velja za avtobuse, s tem da je narejena ekstrapolacija trenda v letih 2001-2004, za tovorni promet je za trend po letu 2005 privzet trend na podlagi podatkov SURS-a o prevoženih km tovornih vozil registriranih v Sloveniji (brez kabotaže in mednarodnega prometa ), kar se približno ujema s trendi dodane vrednosti v industriji in trendi BDP-ja. trend SURS-a je podan samo za skupni tovorni promet, zato ga je potrebno razdeliti na lahki in težki tovorni promet ter na bencin in dizel. Za delitev so uporabljene številke ARSO, in sicer delež lahkih tovornih vozil v skupnem tovornem prometu, ki znaša 55%, ter prevoženi km bencinskih lahkih tovornih in bencinskih težkih tovornih vozil po letu 2005.
Podatki o aktivnostih v prometu so pridobljeni v spletni bazi SURS (SI-STAT) ali v statističnem letopisu. Uporabljeni so naslednji podatki: za tovorni promet tonski kilometri vozil brez prevoza po tujini in kabotaže – podatek je samo za tovorna vozila registrirana v Sloveniji z nosilnostjo 2 toni ali več, potniški in tonski kilometri za železniški promet ter število potnikov v zračnem prevozu.
Podatke o povprečnih emisijah CO2 za nova osebna vozila države članice poročajo EEA, ki jih objavlja v letnih poročilih.
GOSPODINJSTVA
Podatki o rabi energije v gospodinjstvih po namenu rabe so pridobljeni iz spletne aplikacije SURS. Na voljo se le podatki za obdobje 2009-2012, ker pred letom 2009 raba energije ni bila modelirana.
Podatki o porabi energije in goriv po namenu in vrsti energetskega vira, o rabi električne energije ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode so bili izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost). Vhodni podatki za model so bili rezultati Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani v drugih statističnih raziskovanjih s področja energetike. Modelski podatki se objavljajo letno, podatki o opremljenosti stanovanj z električnimi aparati, žarnicami, o avtomobilih ipd. pa se objavljajo v letih, ko se izvaja anketa (predvidoma vsako tretje leto).
INDUSTRIJA
Podatki o rabi energije v industriji po panogah so pridobljeni iz spletne aplikacije EUROSTAT, saj v spletni aplikaciji SURS manjka raba nekaterih vrst odpadkov, poleg tega pa je delitev narejena na podlagi panog v NACE klasifikaciji. Za definicijo panog je uporabljena EUROSTAT/OECD klasifikacija: Kemikalije (NACE 2 20, 21), Jeklo (24.1, 24.2, 24.3, 24.51, 24.25), Ostale neželezne kovine (24.4, 24.53, 54.54), Nekovinski mineralni izd. (23), Papir (17, 18), Živila (10, 11, 12), Tekstil (13, 14, 15), Stroji in naprave (25, 26, 27, 28), Prevozna sredstva (29, 30), Les (16), Ostala industrija (22, 31, 32), Prid. rud in kamnin (07, 08, 9.9), Gradbeništvo (41, 42, 43).
V kazalcu so uporabljeni podatki za obdobje 2008-2012, ker so ti podatki na voljo v SURS spletni aplikaciji. SURS podatki so bili namreč uporabljeni za primerjavjo.
Podatki o indeksu industrijske proizvodnje so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SURS. Uporabljeni so bili mesečni indeksi, letni so bili izračuni s povprečenjem mesečnih.
Za izračun indeksa intenzivnosti rabe energije so potrebni tudi podatki o letni proizvodnji jekla, cementa ter papirja. Podatki o proizvodnji jekla in papirja so bili pridobljeni v cehovskih združenjih, namesto podatkov o proizvodnji cementa pa je bil uporabljen podatek o proizvodnji klinkerja, ki je vmesni produkt pri proizvodnji cementa, za katerega se porabi daleč največji delež energije. Cement se iz klinkerja pridobi z mešanjem z gipsom in dodatki. Podatek o proizvodnji klinkerja je bil pridobljen iz podatkov sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev vrst prevoza v skupni rabi energije v prometu je bila skupna raba energije v prometu imenovalec, števec pa je bila raba posamezne vrste prevoza.
Za izračun deležev posameznih namenov rabe v skupni rabi energije v gospodinjstvih je bila skupna raba energije v gospodinjstvih imenovalec, števec pa je bila raba energije po namenih.
Za izračun deležev posameznih panog v skupni rabi energije v industriji je bila skupna raba energije v industriji imenovalec, števec pa je bila raba energije po panogah.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko).
Učinkovitost rabe energije je ocenjena z uporabo kazalca ODEX, ki je bil razvit v okviru evropskega projekta ODYSSEE-MURE.
PROMET: Kazalec združuje gibanje intenzivnosti za različne vrste prevoza. Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti 6 vrst prevoza: osebni avtomobili, tovorna vozila, motorji, avtobusi, zračni prevoz in prevoz po železnicah. Uporabljene so naslednje intenzivnosti: za osebne avtomobile poraba goriva na 100 km, za tovorna vozila raba energije na opravljeni tonski kilometer, za avtobuse raba energije na prevožen kilometer, za motorje raba energije na število vozil, za železniški promet raba energije na potniški in tonski kilometer ter za zračni promet raba energije na število potnikov.
GOSPODINJSTVA: Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti rabe energije za ogrevanje, pripravo tople vode, kuhanje, razsvetljavo in velike gospodinjske aparate. Uporabljene so naslednje intenzivnosti: za ogrevanje in razsvetljavo raba energije na uporabno površino v gospodinjstvih, za toplo vodo in kuhanje raba energije na prebivalca ter za velike gospodinjske aparate rabo energije na aparat.
INDUSTRIJA: Kazalec združuje gibanje intenzivnosti za različne industrijske panoge ter dodatno za intenzivnejše energetske procese – proizvodnja jekla, cementa in papirja. Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti rabe energije za posamezne panoge in procese, agregiran pa je z uporabo deleža v skupni rabi energije v industriji. Podrobnejša razlaga je dostopna na spletni strani.

 

Bazno leto za kazalec je leto 2008. To pomeni, da je v kazalcu izračunano izboljšanje energetske učinkovitosti glede na leto 2008.
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec omogoča enostavno spremljanje učinkovitosti rabe energije v prometu, gospodinjstvih in industriji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
PROMET: Podatki o rabi energije po vrstah prevoza so zelo kakovostni (vir: SURS). Podatki o rabi energije po vrstah vozil predstavljajo oceno, saj temeljijo na predpostavljenih letnih prevoženih kilometrih za različne vrste vozil. Še bolj grobo oceno predstavljajo podatki o rabi energije brez tranzitnega prometa.
GOSPODINJSTVA: Izračuni rabe energije po namenih temeljijo na številnih predpostavkah o stanju stavbnega fonda, stanju naprav za ogrevanje in pripravo tople vode ter lastništvu in uporabi gospodinjskih aparatov. Zato podatki predstavljajo najboljšo možno oceno, nikakor pa ne natančnih podatkov.
INDUSTRIJA: Metodologija izračuna izboljšanja učinkovitosti ima tudi svoje omejitve. Ena je, da je lahko izboljšanje učinkovitosti posledica strukturnih sprememb – sprememb v strukturi industrijske proizvodnje tako med panogami kot znotraj panog.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura:
- ES, 2009. Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil
- EEA, 2012a. Monitoring CO2 emissions from new passenger cars in the EU: summary of data for 2011
- EU, 2012. Direktiva o energetski učinkovitosti 2010/31/EU)(2012/27/EU)
-EU, 2010. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU)
- Okopol, 2012. Spletna stran s pregledom aktivnosti na področju minimalnih zahtev in označevanja aparatov
- Vlada, 2015.Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020
- ODYSSEE, 2010. Definition of ODEX indicators in ODYSSEE data base

 

Datum zajema podatkov