ZR05 Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom [ 2016 2013 2011 2010 2009 2008 ]

Definicija

Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev mejne urne vrednosti koncentracije žveplovega dioksida - SO2 (350 μg/m3), pogostost prekoračitev mejne 24-urne vrednosti koncentracije SO2 (125 μg/m3) ter letno koncentracijo in preseganja kritične letne koncentracije SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3) v Sloveniji v obdobju od leta 1992 dalje.

Mejna koncentracija za varstvo zdravja je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj. Cilj doseganja mejne vrednosti je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma ekosisteme, jih preprečiti ali zmanjšati. Mejno vrednost je potrebno doseči v določenem roku, ki ga določa zakonodaja. Ko se cilj doseže, se ne sme več preseči.

Kritična vrednost za varstvo rastlin je koncentracija, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kot so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, ne pa na človeka.

Glavni izvori izpustov SO2 so velike termoelektrarne in toplarne, v nekaterih urbanih območjih pa tudi manjše kotlovnice in individualna kurišča, ki za gorivo uporabljajo premog. SO2 lahko nastaja tudi pri nekaterih proizvodnih procesih v industriji (npr. tovarne celuloze) ter pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo. Zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na poškodovanosti gozdov, poljščin in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih. Izpusti SO2 prispevajo k nastanku delcev v ozračju.

Slika ZR5-1: Število ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2 (350 μg/m3) v slovenskih krajih (dovoljeno preseganje 24–krat v koledarskem letu)
gaph16562.png

1993199419951996199719981999200020012002
mestno ozadještevilo ur66191014261217549
Ljubljana Bežigradštevilo ur51131632391414000
Hrastnikštevilo ur82241423582440111443
Velenještevilo ur2716023613601
Celještevilo ur10422110440110
Nova Goricaštevilo urnpnpnpnpnpnpnpnpnp0
predmestno ozadještevilo ur17872282245403128811
Trbovlještevilo ur162614617521418122010
Škaleštevilo urnpnpnpnpnp45432439
podeželsko ozadještevilo ur101325226819231613np
Kumštevilo ur101325226819231613np
mestno-prometni tipštevilo ur723611162419258138
- Maribor centerštevilo ur7000000000
predmestno-industrijski tipštevilo ur318218131175127289249324334228
Šoštanjštevilo ur318218131175127289249324334228
industrijsko-podeželski tipštevilo ur209205129118242211203141108110
- Zavodnje število ur1962335490158152152961845
- Kovkštevilo ur31544826015148626232321815926
- Vnajnarještevilo ur13571111109010
Veliki Vrhštevilo ur315246179200200273400279250269
Graška Goraštevilo ur24829380641071021311201734
Ravenska vasštevilo ur5061149122390399178131125249
Dobovecštevilo ur323152177187340277227146189149
kmetijsko-podeželski tipštevilo urnpnpnpnpnpnpnpnpnp0
Murska Sobota - Rakičanštevilo urnpnpnpnpnpnpnpnpnp0
dovoljeno preseganještevilo ur24242424242424242424
2003200420052006200720082009201020112012
mestno ozadještevilo ur21020000000
Ljubljana Bežigradštevilo ur0000000000
Hrastnikštevilo ur849120000000
Velenještevilo ur1000000000
Celještevilo ur1100000000
Nova Goricaštevilo ur0000000***
predmestno ozadještevilo ur11060000000
Trbovlještevilo ur28np171000000
Škaleštevilo ur1000000000
podeželsko ozadještevilo urnp6120000000
Kumštevilo urnp6120000000
mestno-prometni tipštevilo ur173690010000
- Maribor centerštevilo ur0000000*00
predmestno-industrijski tipštevilo ur1084722121110102
Šoštanjštevilo ur1084722121110102
industrijsko-podeželski tipštevilo ur12897715212011
- Zavodnje število ur23191002010
- Kovkštevilo ur288278943101003
- Vnajnarještevilo ur000000np000
Veliki Vrhštevilo ur246905628960034
Graška Goraštevilo ur7220200000
Ravenska vasštevilo ur1931392051011130
Dobovecštevilo ur1391681293307020
kmetijsko-podeželski tipštevilo ur000000****
Murska Sobota - Rakičanštevilo ur000000****
dovoljeno preseganještevilo ur24242424242424242424
201320142015
mestno ozadještevilo ur000
Ljubljana Bežigradštevilo ur000
Hrastnikštevilo ur000
Velenještevilo ur000
Celještevilo ur000
Nova Goricaštevilo ur***
predmestno ozadještevilo ur000
Trbovlještevilo ur000
Škaleštevilo ur000
podeželsko ozadještevilo ur000
Kumštevilo ur000
mestno-prometni tipštevilo ur000
- Maribor centerštevilo ur***
predmestno-industrijski tipštevilo ur001
Šoštanjštevilo ur001
industrijsko-podeželski tipštevilo ur100
- Zavodnje število ur100
- Kovkštevilo ur200
- Vnajnarještevilo ur000
Veliki Vrhštevilo ur100
Graška Goraštevilo ur000
Ravenska vasštevilo ur000
Dobovecštevilo ur000
kmetijsko-podeželski tipštevilo ur***
Murska Sobota - Rakičanštevilo ur***
dovoljeno preseganještevilo ur242424
Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2016.

Opomba k preglednici ZR5-1: * meritve so ukinjene, np=ni podatka 

Preglednica


Slika ZR5-2: Število dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 (125 μg/m3) (lahko presežena največ trikrat v koledarskem letu) 

gaph16563.png

1992199319941995199619971998199920002001
mestno ozadještevilo dni362364130110
Ljubljana Bežigradštevilo dni382823111000
Hrastnikštevilo dni502844340211
Velenještevilo dni4110020100
Celještevilo dni5036188040020
Nova Goricaštevilo dninpnpnpnpnpnpnpnpnpnp
predmestno ozadještevilo dni44421911455521
Trbovlještevilo dni59532521784312
Škaleštevilo dninpnpnpnpnpnp6710
podeželsko ozadještevilo dni1002160112
Kumštevilo dni1002160112
mestno-prometni tipštevilo dni4228157303222
- Maribor centerštevilo dni22710000000
predmestno-industrijski tipštevilo dni41372514221734304452
Šoštanjštevilo dni41372514221734304452
industrijsko-podeželski tipštevilo dni31293222193739322618
- Zavodnje število dni3729341113262827182
- Kovkštevilo dni36557147196548534938
- Vnajnarještevilo dninp000101000
Veliki Vrhštevilo dni63453726322847674132
Graška Goraštevilo dni2732461413131817231
Ravenska vasštevilo dni14111633298090353029
Dobovecštevilo dni10331920244742252221
kmetijsko-podeželski tipštevilo dninpnpnpnpnpnpnpnpnpnp
Murska Sobota - Rakičanštevilo dninpnpnpnpnpnpnpnpnpnp
dovoljeno preseganještevilo dni3333333333
2002200320042005200620072008200920102011
mestno ozadještevilo dni1010000000
Ljubljana Bežigradštevilo dni0000000000
Hrastnikštevilo dni5040000000
Velenještevilo dni0000000000
Celještevilo dni0000000000
Nova Goricaštevilo dni00000000**
predmestno ozadještevilo dni1000000000
Trbovlještevilo dni1001000000
Škaleštevilo dni1000000000
podeželsko ozadještevilo dninpnp00000000
Kumštevilo dninpnp00000000
mestno-prometni tipštevilo dni1141000000
- Maribor centerštevilo dni00000000*0
predmestno-industrijski tipštevilo dni29910100000
Šoštanjštevilo dni29910100000
industrijsko-podeželski tipštevilo dni19181411000000
- Zavodnje število dni9101000000
- Kovkštevilo dni6395021000000
- Vnajnarještevilo dni0000000np00
Veliki Vrhštevilo dni442154000000
Graška Goraštevilo dni4000000000
Ravenska vasštevilo dni55472335000000
Dobovecštevilo dni16151813110000
kmetijsko-podeželski tipštevilo dni0000000***
Murska Sobota - Rakičanštevilo dni0000000***
dovoljeno preseganještevilo dni3333333333
2012201320142015
mestno ozadještevilo dni0000
Ljubljana Bežigradštevilo dni0000
Hrastnikštevilo dni0000
Velenještevilo dni0000
Celještevilo dni0000
Nova Goricaštevilo dni****
predmestno ozadještevilo dni0000
Trbovlještevilo dni0000
Škaleštevilo dni0000
podeželsko ozadještevilo dni0000
Kumštevilo dni0000
mestno-prometni tipštevilo dni0000
- Maribor centerštevilo dni0***
predmestno-industrijski tipštevilo dni0000
Šoštanjštevilo dni0000
industrijsko-podeželski tipštevilo dni0000
- Zavodnje število dni0000
- Kovkštevilo dni0000
- Vnajnarještevilo dni0000
Veliki Vrhštevilo dni0000
Graška Goraštevilo dni0000
Ravenska vasštevilo dni0000
Dobovecštevilo dni0000
kmetijsko-podeželski tipštevilo dni****
Murska Sobota - Rakičanštevilo dni****
dovoljeno preseganještevilo dni3333
Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2016.

Opomba k preglednici ZR5-2: * meritve so ukinjene, np=ni podatka  

Preglednica


Slika ZR5-3: Letna koncentracija SO2 in preseganja kritične letne koncentracije za zaščito vegetacije (20 μg/m3

gaph16564.png

1992199319941995199619971998199920002001
mestno ozadjeµg/m344423222232521161412
Ljubljana Bežigradµg/m338453321333427151011
Hrastnikµg/m362513229242725212317
Velenjeµg/m319191261011101075
Celjeµg/m357544932242723191715
Nova Goricaµg/m3npnpnpnpnpnpnpnpnpnp
predmestno ozadjeµg/m362614134292926191812
Trbovljeµg/m369714948374032231814
Škaleµg/m3npnpnpnpnpnpnp161910
podeželsko ozadjeµg/m317131113182516141018
Iskrbaµg/m3npnpnpnpnpnpnpnpnpnp
Kumµg/m317131113182516141018
mestno-prometni tipµg/m359513935292723191614
- Maribor centerµg/m347423028242318171310
predmestno-industrijski tipµg/m349483829342944425251
Šoštanjµg/m349483829342944425251
industrijsko-podeželski tipµg/m353474641385350453732
- Zavodnje µg/m351444626334243423121
- Kovkµg/m373597058357655575340
- Vnajnarjeµg/m3npnpnpnp1919181467
Veliki Vrhµg/m371544949575363725652
Graška Goraµg/m339424727283632323415
Ravenska vasµg/m356343450518282574551
Dobovecµg/m330502936416654413539
kmetijsko-podeželski tipµg/m3npnpnpnpnpnpnpnpnpnp
Murska Sobota - Rakičanµg/m3npnpnpnpnpnpnpnpnpnp
kritična letn. konc. za zaščito vegetacijeµg/m320202020202020202020
2002200320042005200620072008200920102011
mestno ozadjeµg/m311997655444
Ljubljana Bežigradµg/m391185432423
Hrastnikµg/m32281510965445
Velenjeµg/m38864534223
Celjeµg/m31010119755566
Nova Goricaµg/m367777784**
predmestno ozadjeµg/m3151589533436
Trbovljeµg/m31516915732537
Škaleµg/m3141288334547
podeželsko ozadjeµg/m346345353
Iskrbaµg/m3npnpnpnp111111
Kumµg/m346479584
mestno-prometni tipµg/m312151410643585
- Maribor centerµg/m389885325*3
predmestno-industrijski tipµg/m343241311896475
Šoštanjµg/m343241311896475
industrijsko-podeželski tipµg/m3323130221087666
- Zavodnje µg/m32315812863664
- Kovkµg/m310526130129128811
- Vnajnarjeµg/m3810np8443np33
Veliki Vrhµg/m35645303320148566
Graška Goraµg/m3211066654322
Ravenska vasµg/m367594342171498911
Dobovecµg/m340283123678668
kmetijsko-podeželski tipµg/m35555656np**
Murska Sobota - Rakičanµg/m35555656np**
kritična letn. konc. za zaščito vegetacijeµg/m320202020202020202020
2012
mestno ozadjeµg/m36
Ljubljana Bežigradµg/m36
Hrastnikµg/m35
Velenjeµg/m34
Celjeµg/m37
Nova Goricaµg/m3*
predmestno ozadjeµg/m35
Trbovljeµg/m36
Škaleµg/m37
podeželsko ozadjeµg/m34
Iskrbaµg/m31
Kumµg/m36
mestno-prometni tipµg/m33
- Maribor centerµg/m34
predmestno-industrijski tipµg/m37
Šoštanjµg/m37
industrijsko-podeželski tipµg/m36
- Zavodnje µg/m34
- Kovkµg/m310
- Vnajnarjeµg/m33
Veliki Vrhµg/m37
Graška Goraµg/m32
Ravenska vasµg/m39
Dobovecµg/m37
kmetijsko-podeželski tipµg/m3*
Murska Sobota - Rakičanµg/m3*
kritična letn. konc. za zaščito vegetacijeµg/m320
Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2016

Opomba: Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije je aktualna le na neurbanih merilnih mestih, kamor spadajo merilna mesta: Murska Sobota – Rakičan, Iskrba, Veliki Vrh, Zavodnje, Graška Gora, Kovk, Dobovec, Kum, Ravenska vas, Vnajnarje.

Opomba k preglednici ZR5-3: * meritve so ukinjene, np=ni podatka

Preglednica


Cilj(i): Doseganje mejnih vrednosti koncentracij za žveplov dioksid (SO2) za zaščito zdravja ljudi in vegetacije, ki so v veljavi od 1. 1. 2005 dalje:

  • urna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 350 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 24-krat v koledarskem letu),
  • dnevna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 125 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 3-krat v koledarskem letu),
  • kritična koncentracija za zaščito vegetacije za zimski čas (1. oktober - 31. marec): 20 μg/m3,
  • kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije : 20 μg/m3.

Alarmna vrednost koncentracije za žveplov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 500 µg/m3.

Komentar

Na urbanih območjih Slovenije, ki so bila nekdaj zaradi množice individualnih kurišč in majhnih kotlovnic ter kurjenja s premogom zelo onesnažena zaradi žveplovega dioksida, po letu 2006 ni več zaslediti preseganja mejnih vrednosti. Deloma je to povezano z nadaljnjim širjenjem daljinskega ogrevanja iz velikih toplarn, s prehajanjem na plinsko ogrevanje in nasploh z ogrevanjem s čistejšimi gorivi, večinoma pa z vgraditvijo razžvepljevalne naprave v TE Trbovlje in postopno priključitvijo nižjih dimnikov na razžvepljevalno napravo v TE Šoštanj.
Nekoliko višje koncentracije SO2 se občasno še vedno pojavljajo na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje, kadar gre za neposredni prenos dimnih plinov iz termoelektrarn in kadar nastanejo visoke temperaturne inverzije v hladnem delu leta. Vzrok za povišane koncentracije SO2 okrog TE Šoštanj je tudi omejena zmogljivost razžvepljevalne naprave. Višje koncentracije SO2 v Zasavju delno povezujemo tudi z zelo neugodno lego naselij v ozkih, predvsem v zimskem času neprevetrenih dolinah, ko je vpliv izpustov iz individualnih kurišč ter industrije večji. Vpliv izpustov iz TE Trbovlje je bil v višjih legah Zasavja zaznaven, kadar je prišlo do izpada v delovanju razžvepljevalne naprave.
Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3), ki je aktualna na podeželskih merilnih mestih, je bila nazadnje presežena leta 2006 na merilnem mestu Veliki Vrh.

Metodologija

Cilji povzeti: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) in Pravilnik o ocenjevanju  kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje in zbirke podatkov meritev TE Šoštanj, TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana, katerih meritve izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar v Ljubljani.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje in Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana.

Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.
Za spremljanje koncentracij žveplovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fluorescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14212:2012.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B), kar pomeni, da merijo koncentracijo SO2 za večji del naselja/tj. Ljubljana ima dve merilni mesti, na katerih se meri onesnaženost zunanjega zraka z SO2 – Ljubljana center (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Ker so izpusti SO2 iz prometa zanemarljivi in ker je za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane reprezentativno merilno mesto Ljubljana Bežigrad, objavljamo podatke za SO2 le za to merilno mesto. Merilno mesto Maribor center (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. Ker promet ni vir SO2, je za to onesnaževalo merilno mesto reprezentativno tudi za širše območje mesta. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)) leži na obrobju centra mesta. Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč in dobro odražajo onesnaženost zraka v Zasavju. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (TI(U)), Trbovljah (BI(S)) in Hrastniku (BI(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.


Med merilna mesta avtomatske mreže TE Šoštanj spadajo postaje Šoštanj (I(S)), Velenje (B(U)), Topolšica (B(S)), Veliki Vrh (BI(R)), Zavodnje (BI(R)), Graška Gora (BI(R)) in Škale (B(S)). Šoštanj leži vzhodno od mesta in je ob jugozahodnem vetru izpostavljeno vplivu izpustov iz nižjih dimnikov TE Šoštanj. Izmerjene koncentracije žveplovega dioksida niso reprezentativne za mestno območje Šoštanja. Merilna mesta v Velenju, Topolšici in Škalah so reprezentativna za območje Velenja ter naselij Topolšica in Škale z bližnjo okolico. Postaje na Velikem Vrhu, na Graški Gori in na Zavodnjah dobro opisujejo stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj.
Merilna mreža TE Trbovlje zajema višje ležeče postaje Kovk (BI(R)), Dobovec (BI(R)), Kum (BI(R)) in Ravenska vas (BI(R)). Na vsa ta merilna mesta, ki so reprezentativna za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje, občasno vplivajo izpusti TE Trbovlje.
Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane.

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

  1. b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
    B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
    T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
    I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
    c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o številu ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2, podatki o številu dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 ter podatki o poprečnih letnih koncentracijah SO2 za obdobje 1992-2014. Podatki so izračunani iz izmerjenih urnih vrednosti.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo, zato so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


Drugi viri in literatura

  1. Evropska komisija, 2002. Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC.
  2. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2006.
  3. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
  4. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
  5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2008. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2009.
  6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2010.
  7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
  8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012.
  9. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2013.
  10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2013. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, november 2014.
  11. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2015.

Zadnji popravki: 7. julij 2016

Avtor(ji): Janja Turšič, Agencija RS za okolje