ZR07 Onesnaženost zraka z ozonom [ 2016 2013 2008 ]

Definicija

Kazalec prikazuje število dni s preseženo ciljno vrednostjo ozona in število ur s preseženo opozorilno vrednostjo ozona v koledarskem letu.

Ozon v troposferi se razlikuje od nekaterih drugih onesnaževal, ker je produkt fotokemičnih reakcij. Predhodniki ozona, predvsem dušikovi oksidi in ogljikovodiki, so snovi, iz katerih nastane ozon v fotokemičnih reakcijah. Zaradi tega se visoke koncentracije ozona ne pojavljajo v bližini velikih virov predhodnikov, ampak v širši okolici. Ob stabilnem vremenu v anticiklonu ima lahko oblak visokih koncentracij ozona dimenzije več sto kilometrov in seže nekaj kilometrov visoko. Koncentracije ozona nad opozorilno  vrednostjo lahko povzročijo zdravstvene probleme pri bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema in otrocih, kot so bolečine v prsih, kašelj, bruhanje, draženje oči. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč.

Slika ZR7-1: Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost več kot 120 μg/m3 (letna mejna vrednost znaša 25 dni)v obdobju 2004-2015
gaph16361.png

2004200520062007200820092010201120122013
mestno ozadještevilo dni43463539332624334041
Ljubljana Bežigradštevilo dni42473741352922303740
Hrastnikštevilo dni31322529262022293432
Celještevilo dni40453338282219273333
Nova Goricaštevilo dni59614648423432465760
Koperštevilo dninpnpnp55605557656669
predmestno ozadještevilo dni25261620181517222219
Trbovlještevilo dni25261620181517222219
podeželsko ozadještevilo dni47595361666048535541
Iskrbaštevilo dni47595361534739404241
Otlicaštevilo dninpnpnpnp787257666869*
mestno-prometni tipštevilo dni1112897339814
Maribor centerštevilo dni86333222*3np
kmetijsko-podeželski tipštevilo dni50482430231915273839
Murska Sobota - Rakičanštevilo dni50482430231915273839
dovoljeno preseganještevilo dni25252525252525252525
20142015
mestno ozadještevilo dni3130
Ljubljana Bežigradštevilo dni2826
Hrastnikštevilo dni2524
Celještevilo dni2320
Nova Goricaštevilo dni4848
Koperštevilo dni5662
predmestno ozadještevilo dni1514
Trbovlještevilo dni1514
podeželsko ozadještevilo dni3731
Iskrbaštevilo dni3731
Otlicaštevilo dni54*48*
mestno-prometni tipštevilo dni99
Maribor centerštevilo dninpnp
kmetijsko-podeželski tipštevilo dni2722
Murska Sobota - Rakičanštevilo dni2722
dovoljeno preseganještevilo dni2525
Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015 Preglednica


Slika ZR7-2: Število ur s preseženo opozorilno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja urna vrednost več kot 180 μg/m3 v obdobju 1995-2015
gaph16362.png

1995199619971998199920002001200220032004
mestno ozadještevilo ur420310218307
Ljubljana Bežigradštevilo ur420720314184
Hrastnikštevilo urnpnp02020010
Celještevilo urnpnp10003020
Nova Goricaštevilo urnpnpnpnpnpnpnp2610025
Koperštevilo urnpnpnpnpnpnpnpnpnpnp
predmestno ozadještevilo urnpnpnp000np060
Trbovlještevilo urnpnpnp000np060
podeželsko ozadještevilo urnpnpnpnpnpnpnpnp111
Iskrbaštevilo urnpnpnpnpnpnpnp0111
Otlicaštevilo urnpnpnpnpnpnpnpnpnpnp
mestno-prometni tipštevilo urnpnp00000000
Maribor centerštevilo urnpnp00000000
kmetijsko-podeželski tipštevilo urnpnpnpnpnpnpnp060
Murska Sobota - Rakičanštevilo urnpnpnpnpnpnpnp060
2005200620072008200920102011201220132014
mestno ozadještevilo ur121770101790
Ljubljana Bežigradštevilo ur11970000310
Hrastnikštevilo ur0400000100
Celještevilo ur0300000100
Nova Goricaštevilo ur313318000218200
Koperštevilo ur16369032413220
predmestno ozadještevilo ur0100000100
Trbovlještevilo ur0100000100
podeželsko ozadještevilo ur034253121600
Iskrbaštevilo ur0170000000
Otlicaštevilo urnp674352311233*0
mestno-prometni tipštevilo ur0000000000
Maribor centerštevilo ur00000000*np
kmetijsko-podeželski tipštevilo ur1000000000
Murska Sobota - Rakičanštevilo ur1000000000
2015
mestno ozadještevilo ur3
Ljubljana Bežigradštevilo ur0
Hrastnikštevilo ur0
Celještevilo ur0
Nova Goricaštevilo ur6
Koperštevilo ur9
predmestno ozadještevilo ur0
Trbovlještevilo ur0
podeželsko ozadještevilo ur0
Iskrbaštevilo ur0
Otlicaštevilo ur0
mestno-prometni tipštevilo ur0
Maribor centerštevilo urnp
kmetijsko-podeželski tipštevilo ur0
Murska Sobota - Rakičanštevilo ur0
Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015. Preglednica


Cilj(i):

  • Doseganje ciljne vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon - 120 µg/m3 ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu izračunano kot povprečje zadnjih treh let.
  • Doseganje dolgoročnih ciljev vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost ozona v koledarskem letu - 120 µg/m3 ne sme biti presežena.
  • Opozorilna urna koncentracija za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.

Komentar

Koncentracije ozona imajo izrazit letni hod, kar je povezano z načinom nastanka ozona, ki zahteva dovolj sončne svetlobe. Na raven onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom pomembno prispeva transport koncentracij ozona preko meja. To je še posebej značilno za Primorsko. Nižine v severni Italiji so eno izmed območij v Evropi, kjer nastajajo največje količine ozona. Najvišje koncentracije se tako pojavljajo poleti na Obali in na Primorskem, v situacijah ob zmernih vetrovih iz zahoda in jugozahoda. Meritve prizemnega ozona kažejo preseganje dolgoročno naravnanih vrednosti povsod po Sloveniji. Ciljne vrednosti so presežene skoraj na vseh merilnih mestih v državi, razen na merilnih mestih, ki so izpostavljena emisijam dušikovih oksidov iz prometa. Na teh merilnih mestih se ozon razgradi v običajne molekule kisika. Najnižje koncentracije ozona so torej izmerjene na prometnih merilnih mestih Mariboru Center in Zagorje. Največ preseganj ciljnih vrednosti je bilo zabeleženih na merilnih mestih podeželskega ozadja, na Iskrbi in Otlici, kjer je precej manjši vpliv emisij predhodnikov ozona in so možnosti za reakcije z ozonom manjše. Večletni niz podatkov ne izkazuje opaznega trenda. Koncentracije ozona so odvisne predvsem od vremena v poletnih mesecih in se spreminjajo iz leta v leto ter od izpustov predhodnikov ozona. Na to vremensko odvisnost kaže tudi število preseganj opozorilnih vrednosti po posameznih letih. Agencija RS za okolje napoveduje koncentracije ozona za celotno Slovenijo za dva dni vnaprej. Ko je opozorilna urna koncentracija presežena, se o tem obvesti javnost preko internetne strani ARSO, hkrati pa se pošlje obvestilo na različne naslove (bolnišnice, zdravstvene domove, medije, centre za reševanje, občine, šole, vrtce). Hkrati z opozorilom je podana tudi informacija o možnih učinkih na zdravje, o trajanju povišanih koncentracij ter o priporočila za prebivalce.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

 Cilji so povzeti po: Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, 9/11 in 8/15,     Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11 in 6/15

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ)

Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki so dokončno na voljo po pregledu podatkov za preteklo leto. Za spremljanje koncentracij ozona v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fotometrije. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14625:2012.

Podatki o koncentracijah ozona so na razpolago že od leta 1995 dalje, vendar za manjše število merilnih mest. Na večjem številu merilnih mest se je pričelo z meritvami ozona leta 2002.  Vsi objavljeni podatki so vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka Urada za meteorologijo, Agencije RS za okolje. Podatki z različnih merilnih mest niso neposredno primerljivi zaradi različnih tipov lokacij glede na vpliv virov onesnaženja. Mestna merilna mesta (B(U)) Ljubljana Bežigrad, Celje, Hrastnik, Nova Gorica, Koper in Maribor Vrbanski plato niso pod direktnim vplivom izpustov iz prometa in so reprezentativna za večji del mestnih območij in vplivajo na zdravje večine prebivalcev teh mest. Merilni mesti Maribor center (T(U)) in Zagorje (TI(U)) sta locirani v središču obeh mest ob prometnih cestah, tako da ozon reagira z dušikovimi oksidi iz izpušnih plinov in so zabeležene koncentracije ozona bistveno nižje. V letu 2013 je bilo merilno mesto Maribor Center (T(U)) ukinjeno, meritve pa so se vzpostavile na merilnem mestu Maribor Vrbanski plato (B(U). Merilno mesto Trbovlje (BI(S)) je izven ožjega mestnega območje, vendar je delno pod vplivom prometa in industrije, merilno mesto Hrastnik (BI(U)) pa je tudi delno pod vplivom industrije. Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. Značilno za višje ležeče merilno mesto Otlica nad Ajdovščino (B(R(REG))) je, da na koncentracijo ozona ob jugozahodni cirkulaciji zraka vpliva prenos ozona in drugih onesnaževal iz severne Italije, kar velja tudi za merilni mesti Koper in Nova Gorica. Merilno mesto Iskrba pa je oddaljeno od večjih virov in je značilna lokacija za meritve ozadja.

 Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:

a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:

U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;

S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;

R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov)

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:

B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);

T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);

I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav.)

c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.

Ciljna vrednost za ozon se določi tako, da se iz urnih koncentracij izračuna najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost za vsak dan. V koledarskem letu ne sme biti več kot 25 dni, ko najvišja 8-urna koncentracija ozona preseže 120 μg/m3, izračunano kot povprečje zadnjih treh let.

Urna opozorilna vrednost koncentracije je 180 μg/m3. Namenjena je zaščiti prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo visokim koncentracijam ozona. Pri tako visoki koncentraciji je potrebno opozoriti javnost. Urna alarmna vrednost znaša 240 μg/m3.

 Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki za slovenske kraje o številu dni s preseganjem ciljne vrednosti za ozon, ko najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost znaša več kot 120 μg/m3, letna mejna vrednost znaša 25 dni izračunano kot povprečje zadnjih treh let; podatki o številu ur s preseganjem opozorilne vrednosti za ozon, ko je najvišja urna vrednost več kot 180  μg/m3.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradno poročani podatki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: 1
  • Skupna ocena:1
    • Relevantnost: 1
    • Točnost: 1
    • Časovna primerljivost: 1
    • Prostorska primerljivost: 1

 Drugi viri in literatura

  1. Vlada RS, 2011. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (l. RS, št. 9/2011 in 8/2015).
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11 in 6/15
  3. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

 

Zadnji popravki: Kazalec je bil osvežen junija 2016.

Avtor(ji): Mateja Gjerek, Agencija Republike Slovenije za okolje.