EN30 Proizvodnja in raba električne energije (kazalec združuje kazalca EN12 in EN17) [ 2015 2014 ]

Definicija

Kazalec proizvodnja in raba električne energije združuje kazalca Proizvodnja električne energije po gorivih (EN17) in Raba električne energije (EN12). Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo zasebnih elektrarn.

Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO2, NOx, NH3; primarni: PM10). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov in minimalne izpuste prašnih delcev. Tekoča goriva so po izpustih med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva, razlike so med viri in projekti pri enakem viru. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vplivata tudi učinkovitost proizvodnje in stopnja čiščenja dimnih plinov.

Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki je pred gospodarsko krizo hitro naraščala. Povezava ni enoznačna na ravni države, saj je z odprtjem trga z električno energijo v idealnem primeru potrebe po električni energiji možno zadovoljiti iz katerekoli elektrarne po Evropi. Kljub temu pa velja, da večja potreba po električni energiji v Sloveniji vpliva na večjo proizvodnjo v Sloveniji, saj država zasleduje tudi cilj dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije.

Slika EN30-1: Proizvodnja električne energije po gorivih, Slovenija, 1992-2014
gaph16760.png

1992199319941995199619971998199920002001
Trdna goriva (premog in lignit)GWh4370443243364343467347104988448046114919
Tekoča gorivaGWh30725926926126134514014255126
Plinasta gorivaGWh25231830810109172293296
Jedrska energijaGWh3971395646094779456250195019469647615257
OVE (HE, les, biogoriva, SE)GWh3413302233993241344930923449377239043868
SkupajGWh12086116921263112654129531317613705132621362414466
2002200320042005200620072008200920102011
Trdna goriva (premog in lignit)GWh5303510851925275546054855323513152895308
Tekoča gorivaGWh6650433745291728917
Plinasta gorivaGWh289370358340373452475594548489
Jedrska energijaGWh5528520754595884554856956273573956576215
OVE (HE, les, biogoriva, SE)GWh34143080.14215.63575.43683.13377.14306.94904.74740.43875.4
SkupajGWh14600138211527315117151141504316398164011643316056
201220132014
Trdna goriva (premog in lignit)GWh51454876.53758.8
Tekoča gorivaGWh97.541.9
Plinasta gorivaGWh532509373.6
Jedrska energijaGWh552853006370
OVE (HE, les, biogoriva, SE)GWh4320.95108.76611.4
SkupajGWh1572916103.117436.9
Vir: Statistični urad, 2015 Preglednica


Slika EN30-2: Struktura proizvodnje električne energije po gorivih v Sloveniji in EU v letih 2000 in 2013
gaph16761.png

EU-28 2000EU-15 2000EU-10 2000SI 2000 - EU-28 2013EU-15 2013EU-10 2013SI 2013
Trdna goriva (premog in lignit)GWh92633768058820833146118622716296041937604876
Tekoča gorivaGWh1809601621591305455594854978588427
Plinasta gorivaGWh5125294787842099529353918149999525554509
Jedrska energijaGWh944993863915574444761876836783912671355300
OVE (HE, les, biogoriva)GWh418150378272165523904854430771447472565094
OstaloGWh44552402993942056661520873386301
Proizvodnja el. energ.GWh30275212604017320318136243248864278683034593316087
Trdna goriva (premog in lignit)%30.626.16533.826.522.65630.3
Tekoča goriva%66.24.10.41.81.82.60
Plinasta goriva%16.918.46.62.216.617.97.43.2
Jedrska energija%31.233.217.934.92728.119.432.9
OVE (HE, les, biogoriva)%13.814.55.228.726.327.713.731.7
Ostalo%1.51.51.201.71.911.9
Vir: Statistični urad, 2015; Evropski statistični urad, 2015 Preglednica


Slika EN30-3: Deleži različnih goriv v prirastu proizvodnje električne energije, 2000-2013
gaph16762.png

Trdna goriva (premog in lignit)Tekoča gorivaPlinasta gorivaJedrska energijaOVE (HE, les, biogoriva)Ostalo
EU-28%-28.9-54.912-30.8197.15.5
SI%10.8-1.98.821.948.312.2
Vir: Statistični urad, 2015; Evropski statistični urad, 2015 Preglednica


Slika EN30-4: Raba električne energije v Sloveniji po sektorjih, 1992-2014
gaph16763.png

1992199319941995199619971998199920002001
Pred. dej. in gradb.GWh4660455349564943492148535055509954905648
PrometGWh147146147170258264268271265256
GospodinjstvaGWh2404249025852553259426372658269226012675
Ostala rabaGWh1516156115971718164120282059215121662348
SkupajGWh87278750928593849414978210040102131052210927
2002200320042005200620072008200920102011
Pred. dej. in gradb.GWh5790654367107172744074686311496654875864
PrometGWh172179189197198195196156173164
GospodinjstvaGWh2704300830122951305530213182313732193211
Ostala rabaGWh3023233526372423247225793117303330663261
SkupajGWh11689120651254812743131651326312806112921194512500
201220132014
Pred. dej. in gradb.GWh592258786057
PrometGWh159154136
GospodinjstvaGWh317932293125
Ostala rabaGWh316832183141
SkupajGWh124281247912459
Vir: Statistični urad, 2015 Preglednica


Slika EN30-5: Deleži v rabi električne energije po sektorjih v Sloveniji za leta 1992, 2000 in 2014
gaph16764.png

199220002014
Pred. dej. in gradb.GWh466054906057
PrometGWh147265136
GospodinjstvaGWh240426013125
Ostala rabaGWh151621663141
SkupajGWh87271052212459
Pred. dej. in gradb.%53.452.248.6
Promet%1.72.51.1
Gospodinjstva%27.524.725.1
Ostala raba%17.420.625.2
Vir: Statistični urad, 2015 Preglednica


Slika EN30-6: Povprečna letna rast rabe električne energije za države EU
gaph16765.png

EU-28EU-25EU-15EU-10 - LatvijaLitvaEstonijaCiperHrvaška
2000TWh2531.22460.82230.5230.34.56.25311.8
2001TWh2595.52522.42287235.54.66.45.23.112
2002TWh2623.52550.72314.5236.34.96.75.33.412.7
2003TWh2687.82611.52368243.55.27.25.63.613
2004TWh2748.12670.42419251.45.47.75.93.713.7
2005TWh2785.82706.62452.4254.25.786414.4
2006TWh2836.32753.22487.9265.26.18.46.54.215.1
2007TWh2853.62769.72497.9271.86.68.96.84.415.4
2000-2013%0.70.70.61.632.92.42.11.9
2012-2013%-0.9-0.9-1.21.3-40.4-2.3-11.1-1.8
PoljskaŠpanijaAvstrijaMaltaRomunijaSLOVENIJAIrskaMadžarskaPortugalskaČeška republika
2000TWh98.6188.551.51.633.910.520.329.438.449.4
2001TWh98.820153.61.636.310.92130.539.950.9
2002TWh97.5205.553.91.735.611.721.831.541.550.8
2003TWh101.2217.955.61.837.5122331.443.252.4
2004TWh104.7230.756.81.838.812.523.131.844.753.8
2005TWh105.4242.258.31.938.912.724.432.346.355.3
2006TWh111.1246.160.91.94113.225.933.247.857
2007TWh114.5250.8621.94113.325.933.74957.2
2000-2013%1.81.61.51.51.41.41.41.31.31.1
2012-2013%1.1-3.4-0-1.6-4.10.30.26.2-2.10.1
FrancijaSlovaškaBolgarijaGrčijaNizozemskaLuksemburgNemčijaFinskaItalijaBelgija
2000TWh384.92224.343.297.85.8483.575.727377.5
2001TWh395.823.524.644.599.25.8495.377.4277.778.1
2002TWh393.522.824.146.699.75.9508.579.7282.878.4
2003TWh408.42325.148.6100.46.2514.680.9291.479.7
2004TWh420.22424.949.7104.76.4521.383.1295.580.6
2005TWh422.822.925.750.9104.56.2522.380.7300.980.2
2006TWh426.923.726.952.51066.652886308.882.6
2007TWh42624.627.255.2108.56.7529.486.1309.382.9
2000-2013%1110.90.60.60.50.40.40.3
2012-2013%1.54.8-1.1-6.2-0.3-0.6-1.5-1-3.1-0.4
ŠvedskaDanskaVelika Britanija
2000TWh128.732.5329.8
2001TWh132.332.6332.9
2002TWh130.932.5333.8
2003TWh129.432.4337
2004TWh130.433339.3
2005TWh130.733.5348.9
2006TWh130.833.8345.4
2007TWh131.133.5341.9
2000-2013%-0.2-0.2-0.3
2012-2013%-1.80.2-0.2
Vir: Evropski statistični urad, 2015 Preglednica


Slika EN30-7: Raba električne energije na prebivalca za države EU v letih 2005 in 2013
gaph16766.png

EU-28EU-25EU-15EU-10 - FinskaŠvedskaLuksemburgAvstrijaBelgija
2000MWh/preb5.25.96.53.114.614.513.26.47.6
2001MWh/preb5.366.63.214.914.813.26.67.6
2002MWh/preb5.36.16.73.215.314.613.26.67.6
2003MWh/preb5.56.26.83.315.514.413.66.87.7
2004MWh/preb5.66.36.93.415.914.513.96.97.7
2005MWh/preb5.66.473.415.414.413.17.17.6
2006MWh/preb5.76.473.616.314.413.97.47.8
2007MWh/preb5.76.573.716.214.313.87.57.8
2008MWh/preb5.76.573.715.513.913.47.47.7
2009MWh/preb5.46.16.63.614.413.212.27.17.1
2010MWh/preb5.66.46.93.715.513.912.97.47.6
2011MWh/preb5.56.26.73.814.813.112.47.47.2
2012MWh/preb5.56.26.73.814.913.311.77.47.3
2013MWh/preb5.56.26.73.814.71311.37.47.2
FrancijaNemčijaNizozemskaSLOVENIJADanskaČeška republikaIrskaEstonijaŠpanijaVelika Britanija
2000MWh/preb6.35.96.15.36.14.85.33.64.75.6
2001MWh/preb6.466.25.56.155.43.74.95.6
2002MWh/preb6.46.26.25.9655.53.94.95.6
2003MWh/preb6.66.26.2665.15.74.15.15.6
2004MWh/preb6.76.36.46.36.15.35.64.45.35.6
2005MWh/preb6.76.36.46.46.25.45.84.55.55.8
2006MWh/preb6.76.46.56.56.25.664.85.55.7
2007MWh/preb6.76.46.66.66.15.55.85.15.55.6
2008MWh/preb6.76.46.66.365.65.95.25.55.5
2009MWh/preb6.56.16.35.55.75.25.655.25.1
2010MWh/preb6.86.56.45.85.85.55.65.25.25.2
2011MWh/preb6.46.46.46.15.75.45.455.25
2012MWh/preb6.66.46.36.15.65.45.35.35.15
2013MWh/preb6.76.46.36.15.65.45.35.254.9
ItalijaSlovaškaCiperGrčijaMaltaPortugalskaBolgarijaHrvaškaMadžarskaLatvija
2000MWh/preb4.84.14.3443.732.82.91.9
2001MWh/preb4.94.44.44.143.83.12.832
2002MWh/preb4.94.24.74.34.243.133.12.1
2003MWh/preb5.14.354.44.54.13.233.12.3
2004MWh/preb5.14.55.14.54.44.33.23.23.22.4
2005MWh/preb5.24.35.34.64.64.43.43.33.22.6
2006MWh/preb5.34.45.54.84.64.53.63.53.32.8
2007MWh/preb5.34.65.654.54.63.63.63.43
2008MWh/preb5.24.65.85.14.54.63.83.73.43.1
2009MWh/preb4.94.35.84.94.14.53.63.63.32.9
2010MWh/preb54.55.84.84.34.73.73.73.43
2011MWh/preb5.14.65.54.74.44.63.93.73.53
2012MWh/preb54.45.14.74.64.43.83.63.33.4
2013MWh/preb4.74.64.64.54.44.33.83.53.53.3
PoljskaLitvaRomunija
2000MWh/preb2.61.81.5
2001MWh/preb2.61.91.7
2002MWh/preb2.621.6
2003MWh/preb2.62.11.7
2004MWh/preb2.72.31.8
2005MWh/preb2.82.41.8
2006MWh/preb2.92.61.9
2007MWh/preb32.82
2008MWh/preb3.12.82
2009MWh/preb32.71.9
2010MWh/preb3.12.72
2011MWh/preb3.22.92.1
2012MWh/preb3.232.1
2013MWh/preb3.332
Vir: Evropski statistični urad, 2015 Preglednica


Cilj(i):

Proizvodnja električne energije
- diverzifikacija uporabe različnih primarnih energetskih virov,
- proizvodnja električne energije iz domačih virov najmanj v obsegu 75 % letne porabe,
- zanesljiva in kakovostna oskrba z energijo,
- dolgoročna uravnoteženost razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije,
- 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020, indikativni cilj 39,3 % delež proizvodnje električne energije v bruto rabi električne energije do leta 2020.

Raba električne energije Slovenija nima posebnega cilja za rabo električne energije, lahko pa cilj definiramo v širšem kontekstu v okviru splošnih ciljev za energetsko učinkovitost:
- EU si je v okviru podnebno energetske politike zastavila cilj, da bo izboljšala energetsko učinkovitost za 20 odstotkov do leta 2020 (Svet EU, 2007) in ga uvrstila med prednostne cilje razvoja EU (EK, 2009). Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) državam članicam nalaga določitev indikativnih ciljev za energetsko učinkovitost, ki morajo biti skladni s ciljem EU o učinkovitosti rabe primarne energije. Slovenija si je zastavila za rabo končne energije cilj v višini 5.118 ktoe leta 2020 in raba primarne energije ne bo presegala 7.125 ktoe v letu 2020. Cilj na ravni primarne energije vpliva na rabo in proizvodnjo električne energije.

Projekcija AN URE in AN OVE kaže na povprečno letno rast rabe električne energije 1,2 % v obdobju 2010-2020.

Komentar

Proizvodnja električne energije po gorivih

Celotna proizvodnja električne energije je leta 2014 znašala 17.437 GWh, največ v opazovanem obdobju. Iz obnovljivih virov energije je bilo proizvedeno 38 % električne energije, sledila je proizvodnja iz jedrske energije s 37 %, proizvodnja iz trdnih goriv pa je prispevala 22 %. Skupna proizvodnja se povečuje in je bila glede na leto 1992 višja za 44 %,glede na predhodno leto pa za 8,3 %. V deležih proizvodnje električne energije po gorivih so prisotna nihanja, ki so posledica podnebnih razmer, zlasti hidrologije, in remontov jedrske elektrarne.  Dolgoročni trendi v obdobju 1992-2014kažejo, da se je delež proizvodnje iz trdnih goriv zmanjševal, deleža proizvodnje iz jedrske energije in OVE pa sta se povečevala, slednji še posebej v zadnjem letu, zlasti zaradi ugodnih hidroloških razmer.

V jedrski elektrarni je bilo leta 2014 proizvedeno 6.370 GWh električne energije, največ v opazovanem obdobju. Najvišje proizvodnje JEK doseže v letih brez remonta, kar je posledica 18 mesečnega remontnega cikla. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja leta 2014 višja za 34 %, kar je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov in izboljšav naprav. Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer, vendar se je ta odvisnost z modernizacijo in razširitvijo hladilnih stolpov zmanjšala.

Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2014 znašala 3.759 GWh, kar je najmanj po letu 2001. Maksimalna proizvodnja električne energije iz premoga v višini 5.460 GWh oz. 5.485 GWhje bila dosežena v letih 2006 in 2007. Po letu 2007je bila ustavljena proizvodnja v blokih 1 (2010) in 2 (2008) termoelektrarne Šoštanj ter v termoelektrarni Trbovlje (2014). Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv se prilagaja proizvodnji iz OVE in jedrske energije ter razmeram na trgu z električno energijo.

Obnovljivi viri v Sloveniji so leta 2014 s 6.611 GWh dosegli daleč najvišjo proizvodnjo v opazovanem obdobju. Daleč največ proizvedejo hidroelektrarne (96 %),njihova proizvodnja pa močno niha v odvisnosti od vodnatosti rek (za podrobnejše  informacije glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije). Sledijo proizvodnja v sončnih in vetrnih elektrarn s 4 % ter proizvodnja iz lesa in bioplina vsaka z 2 %.

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina predstavlja 2 %, iz tekočih goriv pa 0,2 %. Tudi ostala proizvodnja predstavlja 2 %, zajema pa ČHE in odpadke.

Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov energije je, ob upoštevanju polovične proizvodnje jedrske elektrarne v bruto rabi električne energije,leta 2014 znašal 93 %. Pod ciljno vrednost 75 % iz ReNEP se je v obdobju 2005-2014 znižal samo leta 2007.

V prihodnje se zaradi nadaljevanja nujne tehnološke prenove termoelektrarn zaradi izteka življenjske dobe in strožjih okoljevarstvenih zahtev pričakuje večje spremembe v deležih proizvedene električne energije po gorivih. Povečala se bo proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije, kar je načrtovano v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020. Pričakuje se tudi povečanje deleža električne energije iz zemeljskega plina na račun deleža električne energije iz trdnih goriv. Življenjska doba jedrske elektrarne bo predvidoma podaljšana do leta 2043.

Spremembe v smeri okolju prijaznejše proizvodnje električne energije spodbuja tudi trenutno veljavna zakonodaja: Sistem trgovanja s pravicami do emisije CO2, Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav z mejnimi koncentracijami izpustov onesnaževal zraka. Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v enotah so proizvodnje električne energije in toplote z visokim izkoristkom spodbuja podporna shema.Razmere za naprave na fosilna goriva so zaradi nizkih cen električne energije v zadnjih letih negotove in zaostrene. Negotove razmere na trgu z električno energijo vplivajo tudi na investicije v nove naprave in prenove obstoječih naprav.

Leta 2013 je bila električna energija v EU-28proizvedena v skoraj enakih deležih iz trdnih goriv (27 %), jedrske energije (27 %) in obnovljivih virov (26 %). Plinasta goriva so prispevala 17 %. V obdobju 2000-2013 se je proizvodnja električne energije v EU-28 povečala za 7 %, v Sloveniji pa za 18 %. K prirastu so v EU-28 največ prispevali OVE, sledi zemeljski plin, medtem ko se je proizvodnja iz trdnih in tekočih goriv ter iz jedrske energije zmanjšala. V Sloveniji je največ prirasta odpadlo na OVE, sledijo jedrska energija,trdna goriva in zemeljski plin.

Statistično in fizično je celotna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni v Sloveniji, pravno in komercialno pa polovica proizvodnje skladno z meddržavno pogodbo med Hrvaško in Slovenijo[1]pripada Hrvaški in ne neposredno na trg z električno energijo v Sloveniji.Ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je skupna proizvodnja električne energije leta 2014znašala 14.252 GWh, bruto raba, kjer ima daleč največji del končna raba električne energije, pa 14.633 GWh, kar je 3 % več. Največji presežek bruto rabe glede na proizvodnjo je bil s 25 %dosežen v letih 2003 in 2007.

Raba električne energije

Končna raba električne energije je leta 2014 znašala 12.559 GWh, kar je 0,2 %manj kot leto prej. Največji del je odpadel na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (49 %), sledila sta sektorja ostala raba (25 %) ter gospodinjstva (25 %). Na promet (za pogon vlakov in vlečnic oz. žičnic) je odpadel 1 % rabe električne energije. V rabi končne energije je električna energija leta 2014 predstavljala 23,3 %.

Leta 2014 je bila skupna raba električne energije za 42,8 % višja kot leta 1992 (povprečna letna rast 1,6 %) in za 18,4 % višja kot leta 2000 (povprečna letna rast 1,2 %). Raba električne energije je naraščala do začetka gospodarske krize leta 2007 (povprečna letna rast 3,8 % v obdobju 2000-2006). Po okrevanju se je po letu 2011 raba stabilizirala. V zadnjih štirih letih se je raba v povprečju zmanjšala za0,1 % letno.

Po sektorjih se je raba v obdobju 1992-2014najbolj povečala v ostali rabi (za 107 %), sledijo gospodinjstva ter predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (oboje za 30 %). Raba v prometu je bila leta 2014 manjša kot leta 1992 (-8%).

Raba električne energije v ostali rabi se je po eni strani povečala zaradi metodoloških sprememb v zajemu statističnih podatkov, saj je ta postavka izračunana kot razlika med končno rabo električne energije v Sloveniji in rabo v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, gospodinjstva in promet, ter sprememb tarifnih skupin, po drugi strani pa tudi zaradi rasti aktivnosti tega sektorja (leta 2014 je bila dodana vrednost realno za 86% višja kot leta 1992).

V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je leta 2014 porabilo 6.057 GWh električne energije,od tega daleč največ v panogi proizvodnja kovin, in sicer 35 %. Od tega odpade 60 % na proizvodnjo primarnega aluminija. Zmanjšanje rabe v letu 2009 je bilo v tej panogi z 39 % znatno večje kot sicer v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, do leta 2012pa se je raba vrnila na raven tiste iz leta 2008. Po deležu rabe električne energije v predelovalnih dejavnostih sledi z 11 % panoga proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja. Višji delež od 5 % imajo še naslednje panoge: proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja električnih naprav, ter proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ima raba električne energije sicer podoben trend kot skupna raba energije.

V gospodinjstvih se je raba električne energije leta 2014zmanjšalaza 3,2 % na 3.125 GWh. Od leta 1992 se je raba ob manjših nihanjih stalno povečevala do leta 2010 (3.219 GWh), po tem letu pa se počasi zmanjšuje. Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih je vplivala rast življenjskega standarda, rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev ter rast uporabe drugih elektronskih naprav. V zadnjih letih se povečuje tudi raba električne energije za ogrevanje zaradi toplotnih črpalk. Po drugi strani na znižanje rabe električne energije vpliva občutno izboljšanje učinkovitosti naprav, ki rabijo električno energijo, ter sprememba obnašanja potrošnikov zaradi obveščevalnih in ozaveščevalnih akcij. Struktura rabe električne energije v gospodinjstvih je za leto 2014naslednja: 19 % za pripravo tople vode, 12 % za hlajenje živil (zamrzovalniki in hladilniki), 10 % za ogrevanje, 9 % za pranje, pomivanje in sušenje, 8 % za računalnike in televizije, prav tako 8 % za razsvetljavo, 9 % za kuhanje ter 25 % za ostalo rabo (SURS, 2014).

Raba električne energije leta 2013 je bila glede na leto 2000 v veliki večini držav članic EU-28 višja, nižja je bila samo na Danskem, Švedskem in v Veliki Britaniji. Povprečne letne rasti znašajo od 3 % v Latviji do -0,3% Veliki Britaniji. V letu 2013je bila rast zabeležena samo v 9-ih državah. Slovenija se po rasti v obdobju 2000-2013uvršča v zgornjo polovico držav.

Raba električne energije na prebivalca se med državami močno razlikuje, saj nanjo vpliva veliko dejavnikov– struktura predelovalnih dejavnosti, struktura rabe električne energije v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih, življenjski standard, podnebne razmere itd. Slovenija se uvršča v zgornjo polovico držav, razlog za to pa je med drugim v strukturi gospodarstva z veliko energetsko intenzivne proizvodnje ter nizkem deležu široke rabe v rabi električne energije (peti najnižji delež v EU-28).

  • Obvladovanje rasti rabe električne energije je pomembno za Slovenijo, da doseže 25-odstotni ciljni delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije leta 2020 ter cilj na področju učinkovite rabe energije po direktivi o energetski učinkovitosti. Slovenija mora v tem okviru doseči, da bo raba primarne energije manjša od 7.125,raba končne energije pa od 5.118 ktoe,kar bo dosegljivo le ob nizki rasti rabe električne energije (v obdobju 2010-2020 je v AN-OVE predvidena povprečna letna rast 1,2 %).
 

[1] Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Ur. l. RS 23/2003)

Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji za proizvodnjo električne energije so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04), direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 2009/28/ES in Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.
Cilji za rabo električne energije so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04), Direktivi 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.
Izvorna baza podatkov – PROIZVODNJA električne energije: Za Slovenijo so bili uporabljeni podatki iz dveh virov, konsistentnost pa je bila preverjena preko podatka o proizvodnji električne energije po tipih elektrarn.
1992-2001: EUROSTAT – Za obdobje 1992 do 1999 so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ker podatkov SURS-a za to obdobje ni. Za leto 1996 so bili podatki za proizvodnjo električne energije iz OVE popravljeni, tako da se je ujemala s podatkom SURS-a za proizvodnjo hidroelektrarn, proizvodnja iz trdnih goriv pa da se je ujemala skupna proizvodnja električne energije. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji. Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Supply, transformation, consumption - electricity - annual data.
Po 2002: SURS. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja in dejanska moč v elektrarnah - glavna dejavnost, samoproizvajalci in male zasebne hidroelektrare, Slovenija, letno
RABA električne energije: Po letu 1996 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so bili pridobljeni preko spletne aplikacije SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Električna energija (GWh), Slovenija, letnoZa obdobje 1992-1995 so bili uporabljeni podatki, ki so bili posredovani EUROSTAT-u v vprašalniku. Število prebivalcev je bilo pridobljeno na spletni strani EUROSTAT-a.
Za EU je vir vseh podatkov EUROSTAT.
Skrbnik podatkov: Statistični urad republike Slovenije – Jože Zalar in EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatki o proizvodnji in rabi električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA. Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – EUROSTAT in uradna statistika SURS-a.
Za PROIZVODNJO električne energije so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije po naslednjih gorivih: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva (črpalna hidroelektrarna, odpadki).
Uporabljeni so podatki EUROSTAT-a za naslednje kategorije: 107000 Total gross electricity generation, 107001 Gross electricity generation - Hydro power plants, 107002 Gross electricity generation - Geothermal power plants, 107003 Gross electricity generation - Nuclear power plants, 107005 Gross electricity generation - Wind turbines, 107006 Gross electricity generation - Coal-fired power stations, 107007 Gross electricity generation - Lignite-fired power stations, 107008 Gross Electricity Generation - Oil-Fired Power Stations, 107009 Gross electricity generation - Natural gas-fired power stations, 107010 Gross electricity generation - Derived gas-fired power stations, 107011 Gross electricity generation - Biomass-fired power stations, 107012 Gross electricity generation - Other power stations, 107023 Gross production from photovoltaic systems.
Bruto raba električne energije je izračunana kot vsota proizvodnje električne energije na generatorju v Sloveniji brez proizvodnje črpalnih hidroelektrarn in neto uvoza električne energije (uvoz – izvoz električne energije).
Za RABO električne energije so bili uporabljeni podatki o rabi električne energije po sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet, gospodinjstva in ostala raba. EUROSTAT te sektorje označuje kot 101800 (Industrija), 101900 (Promet) in 102000 (Široka raba).
Metodologija obdelave podatkov:
Povprečne letne rasti proizvodnje ali rabe električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.
Delež proizvodnje električne energije iz posameznih goriv je izračunan kot količnik proizvodnje električne energije iz goriva ter celotne proizvodnje električne energije v državi, delež rabe posameznega sektorja pa kot količnik rabe sektorja in celotne rabe električne energije. Raba električne energije na prebivalca je bila izračunana kot količnik rabe električne energije in števila prebivalcev za posamezne države. Za število prebivalcev je bilo uporabljeno stanje na dan 1. januar.
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost:
EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 združuje članice EU-15 in EU-10. EU-28 poleg držav EU-25 vključuje še Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki so, čeprav so iz dveh različnih virov, med seboj konsistentni, kar je bilo ugotovljeno s primerjavo proizvodnje električne energije po gorivih in po tipih elektrarn (TE, HE, NE). Za obdobje 1992-1995 je bil za primerjavo uporabljen podatek ministrstva pristojnega za energetiko, po letu 1996 pa podatek SURS-a.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- NEK, 2015. Letno poročilo NEK 2014 (http://www.nek.si/sl/novinarsko_sredisce/porocila/letna_poslovna_porocila/)
- MG, 2004. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04)
- EU, 2006: Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS.
- EU, 2012: Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES.
- EK, 2010: Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020)
- Vlada RS, 2008: Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.
- Vlada RS, 2010: Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.
- Vlada RS, 2015: Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020.
- MG, 2011: Drugi nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.
- SURS, 2015: Statistika rabe in proizvodnje električne energije, letno (SI-STAT, pridobljeno 20.10.2015).

Zadnji popravki: 13. november 2015

Avtor(ji): Matjaž Česen, Marko Đorić, Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan