TP02 Degradirana območja zaradi opuščene dejavnosti [ 2013 ]

Definicija

Kazalec prikazuje število, površino in vrsto degradiranih površin v Sloveniji leta 2011, ki so posledica opuščanja dejavnosti in spremembe (razvrednootenje) funkcije prostora. Med degradirana območja so vključena vsa območja, kjer je dejavnost, ki je degradacijo povzročila:
a) povsem opuščena,
b) opuščena in prisotna le še na delu območja,
c) opuščena, na delu degradiranega območja pa je prisotna že nova dejavnost ali pa je še
d) delno prisotna na območju stara in nova dejavnost.

Vključena so torej tista območja, ki so degradirana zaradi industrijske dejavnosti, vojaške dejavnosti, rudarjenja (površinska degradacija) in območja transportnih in infrastrukturnih objektov. Zajeta so vsa tista območja, ki so večja od 1 ha (10.000 m2), v nekaterih primerih smo vključili tudi nekoliko manjše površine.

Slika TP2-1: Karta degradiranih območij po tipu in velikosti v 2011
gaph9391.png

Napaka pri transformaciji! XML parser error 3: no element found(2)
Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011 Preglednica


Slika TP2-2: Število degradiranih območij po tipu degradacije
gaph9392.png

vrsta2011
industrijskaštevilo111
rudarskaštevilo17
transportnaštevilo42
vojaškaštevilo24
skupajštevilo194
Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011 Preglednica


Slika TP2-3: Površina degradiranih območij
gaph9393.png

vrsta2011
industrijskaha651.366694099
rudarskaha64.5200856946
transportnaha132.832181909
vojaškaha130.292788437
skupajha979.01175014
Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011 Preglednica


Slika TP2-4: Degradirana območija glede na lastništvo
gaph9394.png

lastnistvojavnomešanozasebnoneznano
površina degradiranih območijha198.436869711262.325544167457.68792376360.5614125
število degradiranih območijštevilo324810014
Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011 Preglednica


Slika TP2-5: Degradirana območja glede na stopnjo opuščenosti
gaph9395.png

stopnja opuscenostidelno opuščeno, nova dejavnostdelno opuščeno, stara dejavnostdelno opuščeno, stara in nova dejavnostpovsem opuščenoneznano
površina degradiranih območijha279.430506843350.86251757891.5462875253.9230757193.2493625
število degradiranih območijštevilo573817811
Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011 Preglednica


Slika TP2-6: Karta skupnih površin degradiranih območij po občinah Slovenije, 2011
gaph9396.png

Napaka pri transformaciji! XML parser error 3: no element found(2)
Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011 Preglednica


Cilj(i):

Sanacija degradiranih območij (Nacionalni program varstva okolja)

Smotrna raba površin in revitalizacija degradiranih urbanih območij (Politika urejanja prostora Republike Slovenije, 2001)

Prenova degradiranih urbanih območij in prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij (Strategija prostorskega razvoja Slovenije )

Za dosego teh ciljev bi bilo potrebno:
• Zmanjšati obseg in število degradiranih območij;
• Sanacija okoljsko najbolj spornih območij in s tem zmanjšanje nevarnosti za zdravje prebivalstva;
• Izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev na okoljsko degradiranih območjih;
• Vzpostavitev aktivnega (sproti ažuriranega) celovitega registra degradiranih območij v Sloveniji in dostop podatkov vsem odgovornim resorjem.
• Učinkovitejše upravljanje z degradiranimi območji, racionalnejša raba prostora s prednostnim usmerjanjem razvoja dejavnosti na že degradirana območja in s tem varovanje kmetijskih zemljišč;
• Priprava jasnih usmeritev in pogojev rabe glede na tipe degradiranih območij;

Komentar

Analiza stanja degradiranih območij v Sloveniji zaradi opuščene dejavnosti (v nadaljevanju DO), popisanih po predhodno določenih kriterijih, odraža razmere v Sloveniji spomladi leta 2011. Gre za prvo vzpostavitev prostorske in podatkovne evidence podatkov o degradiranih območjih v Sloveniji, ki pa jo bo potrebno dopolnjevati in smiselno nadgrajevati, saj se dejanske razmere lahko hitro spreminjajo. Pridobljeni podatki kljub temu predstavljajo osnovo za bodoče reševanje problematike DO, tako v okviru prostorskega načrtovanja, kot tudi z razvojnega vidika, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na tem mestu bo ključna vloga države, ki bi (bo) morala DO ustrezno umestiti v vse temeljne razvojne dokumente (na vseh prostorskih ravneh) ter pripraviti jasne usmeritve glede možnosti in pogojev rabe po različnih tipih DO.

Glede na kriterije izvedenega evidntiranjaevidentiranja DO, smo območja uvrstili v štiri skupine – industrijska območja, rudarska območja, transportne in druge infrastrukturne površine in objekti ter vojaška območja. Pričakovano največ DO spada v prvo skupino – industrijska območja, ki so prostorsko najbolj zastopana v osrednji Sloveniji in starih industrijskih središčih v drugih regijah Slovenije.

Skupaj je bilo popisanih 194 DO, s skupno površino 979 ha. DO so zastopana v 82 občinah, največje pa je v občini Lendava, in sicer območje Rafinerija Lendava (72 ha). Številčno je največ DO na območju Osrednjeslovenske statistične regije, in sicer 32, sledi ji Savinjska s 26 in Gorenjska (22 DO). Na območju Koroške DO, ki bi ustrezala izbranim kriterijem, nismo popisali, v Zasavski regiji pa jih je bilo, kljub njeni majhnosti, evidentiranih kar 9. Po površini je največ DO na območju Podravske in Osrednjeslovenske regije, najmanj površin pa zavzemajo v Zasavski, Goriški in Notranjsko-kraški statistični regiji.

Ker za prikaz kazalca uporabljamo podatke, ki so prvič pridobljeni za območje Slovenije, žal ni mogoče prikazati trenda razvoja pojava v prostoru.

Evidentiranih DO, večjih od 5 ha, je kar 49, od tega je 28 industrijskih. 20 DO je večjih celo od 10 ha, v popis pa smo zajeli tudi 29 območij s površino od 0,6 - 1 ha, a so bila po naši oceni dovolj relevantna za vključitev v evidenco.

Največjo oviro tako pri ravnanju z DO na lokalnem/regionalnem nivoju kot tudi pri načrtovanju in nadaljnjem umeščanju novih dejavnosti ter sanaciji DO, predstavlja lastništvo. V zadnjih dvajsetih letih je večina danes prepoznanih DO prišla v zasebne roke, kar pomeni, da izrazito prevladuje zasebno lastništvo, najmanj evidentiranih DO pa je v javni lasti.

Ker se v Sloveniji izpostavlja splošen problem pomanjkanja območij (prostora) za širitev dejavnosti, je pomembna tudi stopnja opuščenosti evidentiranih DO. Prav vsa območja so vsaj delno opuščena, vendar med njimi prihaja do velikih razlik. Povsem opuščenih je 81 DO (s skupno površino 254 ha). Prevladujejo DO, kjer je osnovna dejavnost delno opuščena, vendar je na delu območja še prisotna stara dejavnost (skupna površina 351 ha). Pri pregledu lastništva in stopnje opuščenosti DO se je izkazalo, da je številčno gledano največ povsem opuščenih DO v zasebni lasti, kar dodatno potrjuje dejstvo, da je prav sedanje lastništvo ena največjih ovir pri kompleksnem reševanju problematike DO. Obstoječa evidenca ne zajema vseh degradiranih območij zaradi opuščene dejavnosti, saj smo zaradi potreb naročnika (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) namenoma izpustili npr. degradirana stanovanjska območja, območja kmetijske dejavnosti (npr. nekdanjih kmetijskih farm s pripadajočimi zemljišči) idr. Trdimo lahko, da je prostorsko gledano na voljo celo več območij, ki so primerna za širitev dejavnosti in kamor bi morali nedvomno prednostno usmerjati nove razvojne projekte, dejavnosti. Glede na razmere bi bilo potrebno (in izvedljivo) v Sloveniji popolnoma ustaviti razvoj na kmetijskih površinah in vse dejavnosti usmerjati na že prostorsko degradirane površine.

Metodologija

Cilji in pravne podlage:
Degradirana območja so pri nas opredeljena v Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt); (Url.l. RS, št.33/2007), Zakonu o varstvu okolja (Url.l. RS, št.41/2004), posebej se je do njih potrebno opredeliti pri snovanju občinskih prostorskih načrtov, kar narekuje Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Url.l. RS, št.99/2007). V strateških dokumentih so degradirana območja opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Politiki urejanja prostora Republike Slovenije in Nacionalnem programu varstva okolja. v letnem poročilu 2011 o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 fizični napredek 4. razvojne prioritete, merjen v površini prenovljenih in saniranih degradiranih območij namenjenih gospodarskemu razvoju, dosegel le 9 % (18 ha) od načrtovanih (191 ha) površin. Tako skromno doseganje zastavljenih ciljnih vrednosti gre pripisati popolni odsotnosti tako analize stanja na področju degradiranih območij kot tudi odsotnosti sistema prenove in sanacije.
Vir podatkov: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin 2011.
Skrbnik podatkov: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani (v prihodnje MGRT) Barbara Lampič
Datum zajema podatkov za kazalec: April, 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Evidenca degradiranih območij v Sloveniji je bila vzpostavljena kot rezultat CRP in sicer projekta »Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostna razvojna priložnost Slovenije«, evidentiranje pa je izvedel Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani. Naročnik projekta je bilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (predstavnica naročnika je bila Duška Radovan ). Obstoječi podatki so rezultat enkratnega evidentiranja na terenu. V okviru projekta smo pred terenskim popisom evidentirali vse potencialne lokacije, v nadaljevanju obiskali vseh 211 slovenskih občin, kjer smo s pomočjo odgovornih zaposlenih za prostor določili vse relevantne lokacije na območju posamezne občine. V zadnji fazi smo izbrana območja na lokaciji obiskali, popisali, kartirali in fotografirali. Vse pridobljene lokacije s pripadajočimi podatki smo vnesli v sistem Geopedia (dostopno na: http://geopedia.si/lite.jsp?params=T2033_x500000_y100000_s9_b4&locale=sl#T2033_x500000_y100000_s9_b4). Vsebinsko pregledane podatke smo izvozili v shp formatu in tako vzpostavili nov podatkovni sloj z vsemi pripadajočimi informacijami (vrsta DO, površina, stopnja opuščenosti, lastništvo, št. delovnih mest (na delno opuščenih DO), dostopnost, infrastrukturna opremljenost itd.
Predstavljeni podatki so torej prikaz stanja pomladi leta 2011, v načrtu pa je metodološka in vsebinska nadgradnja obstoječe evidence in vzpostavitev aktivnega registra DO.
Metodologija obdelave podatkov:
Površina evidentiranih DO je izražena v ha (10.000 m2) in je zaokrožena na eno decimalko natančno. Površina in število DO glede na lastništvo je prikazano v štirih kategorijah: javno, zasebno, mešano in kategorija neznano lastništvo. Površina in število DO glede na stopnjo opuščenosti je predstavljeno v štirih kategorijah (delno opuščeno, v delu prisotna stara dejavnost, delno opuščena, v delu prisotna nova dejavnost, delno opuščeno, v delu prisotna stara in nova dejavnost ter povsem opuščeno DO).
Glede na lokacijo posameznega DO so izračuni o številu, površini in vrsti DO prikazani tudi po vseh 12 statističnih regijah Slovenije.
Informacije o kakovosti:
Prednosti kazalca so ta trenutek predvsem dejstvo, da so to sploh prvi celoviti podatki s področja degradiranih območij v Sloveniji. Gre za evidenco dejanskega stanja in ne povzemanje parcialnih virov, raziskav, kar daje vsaj v metodološkem smislu dodatno vrednost prikazanim rezultatom.
Pomanjkljivost obstoječega kazalca je, da ni mogoče izvesti trendov razvoja (zaradi odsotnosti predhodnih podatkov) oz. ugotoviti, ali se degradirana območja po številu in površini povečujejo/zmanjšujejo in kateri tipi degradiranih območij so to. Pomembno je tudi dejstvo, da trenutno v Sloveniji še ni vzpostavljen ažuren register za spremljanje tega pojava v prostoru.
Izpostaviti velja še slabost terenskega dela v segmentu vpliva kakovosti dela posameznih informatorjev s strani občin in posameznih popisovalcev. Nekatera območja so morda zaradi tega vpliva manj kakovostno popisana oziroma niso zajeta vsa DO, ki bi sodila v evidenco.
Ker je potrebno k problematiki degradiranih območij pristopati medsektorsko (gre za prostorski, okoljski, zdravstveni problem), je velik problem tudi odsotnost enotne definicije degradiranih območij.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1 – brez večjih pripomb
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: ni ocene
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura
- Garb, Y., Jackson, J., 2010. Brownfields in the Czech Republic 1989–2009: The long path to integrated land management. Journal of Urban Regeneration and Renewal, 3, 3, str. 263-276 URL: http://www.ygarb.com/publications/Garb%20and%20Jackson%20(2010)%20Brownfields%201989%20to%202009.pdf (Citirano 25. 8. 2012)
- Koželj, J., Ažman Momirski, L., Maligoj, T., Omerzu, B., 1998. Degradirana urbana območja. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, 252 str.
- KREVS, Marko, LAMPIČ, Barbara, JARNJAK, Marjan. Learning by doing : essential contribution of students to establishment of a national register of brownfield sites. V: EUROGEO 2012 Conference, June 1st-3rd, 2012, Dublin, Ireland. Geography and global understanding : connecting the sciences. Dublin: St. Patrick's University College, 2012, str. 1-18.
- LAMPIČ, Barbara. Rezultati evidentiranja degradiranih območij v Sloveniji in njihove značilnosti : [predavanje na delavnici Degradirana območja v Sloveniji, 8. 5. 2012, Mestna občina Ljubljana, Ljubljana]. Ljubljana, 2012.
- Strategija prostorskega razvoja Slovenije… http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/publikacije/sprs_slo.pdf (citirano: 13. 8. 2012)
- Špes, M., 1998. Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 199 str.
- Špes, M., 2000. Geografske značilnosti pokrajinsko ranljivih območij v Sloveniji. Geographica Slovenica, 33, 1, str. 9-45.
- ŠPES, Metka, KREVS, Marko, LAMPIČ, Barbara, MRAK, Irena, OGRIN, Matej, PLUT, Dušan, VINTAR MALLY, Katja, VOVK KORŽE, Ana. Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije, Degradirana območja : [Ciljni raziskovalni program (CRP) "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013"] : zaključno poročilo. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2012. str. 66.

Zadnji popravki: 1. december 2012

Avtor(ji): Barbara Lampič, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani