PG05 Poraba električne energije v gospodinjstvih [ 2010 2009 ]

Definicija

Kazalec kaže gibanje porabe elektrike v gospodinjstvih ter spremembe v opremljenosti gospodinjstev z aparati, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko.

Slika PG5-1: Končna poraba električne energije v gospodinjstvih
gaph7122.png

1996199719981999200020012002200320042005
Končna poraba v gospodinjstvih(GWh)2594263726582692260126752704300830122951
2006200720082009
Končna poraba v gospodinjstvih(GWh)3055302131823137
Vir: Statistični urad RS, Statistični letopis, 2010 Preglednica


Slika PG5-2: Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami
gaph7123.png

LetoHladilnikPralni strojBarvni televizorMobilni telefonZamrzovalna skrinja ali omaraKoloOsebni računalnikGlasbene hi-fi napraveCD napravePomivalni stroj
1995(%)94948981622718
1999(%)97969486644028
2000(%)97979522876134421130
2001(%)97979648875837432332
2002(%)98969674855640453734
2003(%)98969680845745474038
2004(%)98969682836048494240
2005(%)98969685846252514542
2006(%)98979786826354524945
2007(%)98979789826457525347
2008(%)98969790816461515549
LetoMikrovalovna pečicaStroj za sušenje perila
1995(%)5
1999(%)11
2000(%)1113
2001(%)1414
2002(%)1815
2003(%)2416
2004(%)3118
2005(%)3720
2006(%)4322
2007(%)4725
2008(%)5126
Vir: Statistični urad RS, Gospodinjstva, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami, 2010 Preglednica


Slika PG5-3: Raba električne energije po namenih v letu 2009
gaph7124.png

Ogrevanje sanitarne vodeOgrevanje prostorov Kuhanje RazsvetljavaHladilniki in kombinirani hladilnikiZamrzovalne skrinje in omareTelevizijePralni in pralno sušilni stroji (za pranje)Pečice in mikrovalovne pečicePomivalni stroji
2009GWh611352145276263259193175140109
2009%19.511.24.68.88.48.36.25.64.53.5
Osebni računalniki in monitorjiSušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje)Klimatske napraveDrugo
2009GWh995143420
2009%3.21.61.413.4
Vir: Statistični urad RS, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, 2011 Preglednica


Cilj(i): - vzpostavitev okvirja za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo
- zagotovitev prostega pretoka teh izdelkov na notranjem trgu Evropske unije

Komentar

Večina vplivov rabe elektrike izhaja iz njene proizvodnje, kljub temu lahko uporabniki vplivajo na izbiro vira za proizvodnjo elektrike, saj morajo na podlagi uredbe iz leta 2003 danes vse družbe zagotoviti podrobnosti o virih električne energije (fosilna goriva, jedrski viri, obnovljivi viri), dobavljene kupcem. Podjetja za proizvodnjo in distribucijo elektrike v EU vedno bolj tržijo elektriko iz obnovljivih virov energije.

Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih vpliva rast življenjskega standarda, posledica česar je rast opremljenosti gospodinjstev z velikimi in malimi gospodinjskimi aparati (klimatske naprave, sušilni stroji perila, večanje števila svetlobnih točk idr.), večje število televizijskih sprejemnikov, rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev (rast priklopov na širokopasovni dostop do spleta, rast opremljenosti gospodinjstev z računalniki in njihove uporabe) ter rast uporabe drugih elektronskih naprav (mobilni telefoni, brezžični telefoni, avdio-video tehnika, idr.).

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji poraba elektrike v gospodinjstvih narašča. Od leta 1996 do 2002 je narasla za 4 %, sledil je skok za 12 odstotnih točk iz leta 2002 na leto 2003, po letu 2003 se je poraba zopet umirila in je od leta 2003 do 2009 narasla za okoli 5 odstotnih točk.

Od leta 1990 narašča delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo. Narašča predvsem delež gospodinjstev opremljenih s pomivalnim strojem, glasbenimi hi-fi napravami, stroji za sušenje perila ter nekaterimi izdelki, ki so se v večjem številu v gospodinjstvih začeli pojavljati leta 2000, kot so na primer mobilni telefon, CD naprave, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Leta 2000 je bilo na primer 22 % gospodinjstev opremljenih z mobilnimi telefoni, leta 2009 pa že skoraj 90 %. Gospodinjstev opremljenih s hladilnikom, pralnim strojem in barvnim televizorjem je bilo istega leta več kot 96 %. Več kot 80 % gospodinjstev je imelo zamrzovalno skrinjo ali omaro ter mobilni telefon, 60 % gospodinjstev je razpolagalo z osebnim računalnikom, polovica gospodinjstev pa z glasbeno hi-fi in CD napravo, pomivalnim strojem in mikrovalovno pečico. Okoli 26 % gospodinjstev je uporabljalo tudi stroj za sušenje perila.

Razdelitev porabe električne energije po namenih je pokazala, da se je v gospodinjstvih v letu 2009 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje ter pečice in mikrovalovne pečice), in sicer 1.000 GWh ali 32 %. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo nekaj več kot 600 GWh (19 %), za ogrevanje prostorov pa 350 GWh (11 %) električne energije. Poraba električne energije za osebne računalnike in televizijske sprejemnike je znašala 290 GWh (9 %), za razsvetljavo pa 280 GWh (9%).

Porabniki lahko posredno znižajo vplive z zmanjšanjem porabe elektrike, to jim omogoča tudi občutno izboljšanje učinkovitosti rabe električne energije velikih gospodinjskih aparatov, označevanje rabe energije aparatov, ki vpliva na izboljševanje strukture aparatov, saj pri odločanju o nakupu aparata, cena le-tega ni več edini kriterij ter obveščevalne in ozaveščevalne akcije. Vendar moramo biti pri številnih električnih in elektronskih aparatih, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvih, pozorni tudi na to, da imajo nekateri precejšen negativni vpliv na okolje pri postopkih odstranjevanja, ko jih zavržemo kot odpadek.

Eden od predvidenih instrumentov za doseganje prihrankov končne energije predvidenih v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 je energijsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav.

Podobno kot v Sloveniji narašča delež gospodinjstev opremljenih z električno in elektronsko opremo tudi v drugih državah EU. Poraba energije narašča kljub izboljšavam omenjene opreme. Razne študije kažejo, da kljub izboljšani energetski učinkovitosti naprav za faktor 2 do 3 v zadnjih letih, skupna poraba elektrike v gospodinjstvih narašča, ker se število naprav v gospodinjstvih povečuje. Tako imenovani povratni efekt, ko se kljub izboljšavam poraba energije ne zmanjša, se kaže na primer pri elektronskih napravah kot so televizija, DVD predvajalniki ter osebni računalniki. Skupna poraba energije zaradi teh elektronskih naprav je v povprečju v evropskem gospodinjstvu narasla, saj ima precej gospodinjstev po dva ali več televizijskih sprejemnikov in osebnih računalnikov. Naraščanje števila električne in elektronske opreme v gospodinjstvih pa poleg porabe energije povzroča tudi nastajanje odpadkov.

V prihodnje bo pomembno na rabo električne energije vplivala tudi uvedba digitalne televizije konec leta 2010, ker bo za spremljanje le-te na starem (analognem) aparatu potrebna dodatna naprava.

Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Uredbi o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Statistični urad RS:
- Statistični letopis 2010 > Letna bilanca proizvodnje in porabe električne energije (GWh)
- SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Življenjska raven > Anketa o porabi v gospodinjstvih > Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami
- SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Energetika > Poraba energije in goriv v gospodinjstvih > Raba električne energije po namenu
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS, kontaktna oseba: Ana Božič
Datum zajema podatkov za kazalec: 12. julij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990 (1996) – 2009. Podatki o porabi električne energije v gospodinjstvih so povzeti iz Statističnega letopisa 2010, poglavje 19.2, Bilanca proizvodnje in porabe električne energije. Raba električne energije glede na namen je bila predstavljena v Prvi objavi, 12. junij 2011.
Podatki o opremljenosti gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami je v preteklih letih zbiral Statistični urad Republike Slovenije z vprašalnikom Anketa o porabi v gospodinjstvih. Podatki iz obdobja treh let so bili preračunani na srednje leto in upoštevani pri interpretaciji rezultatov za referenčno leto. Objavljeni so na podatkovnem portalu SI-STAT, v podatkovni seriji Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami.
Podatki o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira se bodo od leta 2011 naprej objavljali letno in ne bodo več neposredno primerljivi s podatki iz predhodnih raziskav, saj se odslej izračunavajo na podlagi spremenjene metodologije. Na tak način so že obdelani podatki za leto 2009, ki so bili v večini pridobljeni z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG). Pri raziskovanju je sodeloval Inštitut Jožef Stefan (IJS), kjer so s pomočjo modela med drugim izračunali tudi podatke o rabi električne energije po namenih v gospodinjstvih. Vhodni podatki za model so bili rezultati ankete in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani s pomočjo drugih statističnih raziskovanj. Med pripravo modelskih izračunov (maj 2011) so bili na voljo podatki o oskrbi z energijo za leto 2009, zato se tudi modelski izračuni nanašajo na to leto.
Metodologija obdelave podatkov: Na sliki PG5-1 je predstavljena končna poraba električne energije v gospodinjstvih v GWh. Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami je prikazana z deleži na sliki PG5-2: prikazani so podatki za prvo razpoložljivo leto, dve vmesni ter zadnja razpoložljiva leta. Na sliki PG5-3 so prikazani deleži rabe električne energije po namenih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:Metodologija zbiranja podatkov o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih se je v letu 2011 spremenila, tako da podatki niso neposredno primerljivi z rezultati Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih iz let 1997 in 2003.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Zadnji popravki: 12. julij 2011

Avtor(ji): Barbara Bernard Vukadin, Urška Kušar, Agencija RS za okolje; Alenka Burja, Ministrstvo za okolje in prostor